
Dunaj, napad krilatih husarjev
12. septembra 1683 poljski kralj pošlje svoje konjenike s hriba. Zvečer je obleganje Dunaja končano in osmansko napredovanje v Evropi je ustavljeno.
Tisočletna Evropa
Epizoda 04 · Braniti
Datum
12. september 1683
Obleganje od 14. julija
Kraj
Dunaj, hrib Kahlenberg
Kraj hrambe
musées du Vatican
Delo
Jan Matejko, 1883
Zgodba za sliko
Julija 1683 osmanska vojska oblega Dunaj, prestolnico Habsburžanov.
12. septembra reševalna vojska pod vodstvom poljskega kralja Jana III. Sobieskega napade s hribov. Njegova konjenica zruši osmanski tabor.
Dunaj je rešen. Osmani nikoli več ne bodo prodrli tako daleč v Evropo.
Veliki vezir pred Dunajem
Spomladi 1683 veliki vezir Kara Mustafa zapusti Drinopol na čelu ene največjih vojsk svojega časa. Del Ogrske je že osmanski. Njegov cilj: Dunaj, mesto cesarja.
14. julija se začne obleganje. Cesar Leopold I. je zapustil mesto. Grof Starhemberg ga brani s svojimi vojaki in prebivalci. Osmanski minirji kopljejo rove pod obzidjem in jih razstreljujejo enega za drugim. V začetku septembra je mesto na koncu moči.

Za kraljem je gozd kopij in praporov. To so prapori njegovih konjenikov, med njimi husarjev, poljske težke konjenice, znane po pernatih krilih, pritrjenih na hrbtu.
Koalicija Evropejcev
Papež Inocenc XI. spodbuja krščanske vladarje k združitvi. Poljski kralj Jan III. Sobieski je podpisal zavezništvo s cesarjem. S svojo vojsko prečka Šlezijo in Moravsko.
Pridruži se cesarskim četam Karla Lotarinškega, z Bavarci, Sasi, Švabi in Frankonci. Sobieski prevzame poveljstvo. Velik odsotni: Ludvik XIV., tekmec Habsburžanov, ki ostane ob strani.
Napad s Kahlenberga
12. septembra ob zori se reševalna vojska spusti s hribov Kahlenberga severozahodno od mesta. Boj traja ves dan.
Pozno popoldne Sobieski pošlje v napad svojo konjenico, na čelu s husarji. Pogosto so ga opisovali kot največji konjeniški napad v zgodovini. Osmanske vrste popustijo. Kara Mustafa pobegne in zapusti svoj tabor, šotore in zaklad.
Prišli smo, videli smo, Bog je zmagal.

Sobieski izroči pismo glasniku, ki ga mora odnesti v Rim. Matejko slika trenutek, ko zmaga postane novica za vse krščanstvo.
Veliki umik
Kara Mustafa ne preživi poraza: na božični dan 1683 ga po sultanovem ukazu usmrtijo v Beogradu.
Naslednje leto cesar, Poljska, Benetke in papež ustanovijo Sveto ligo. Šestnajst let potiskajo Osmane nazaj. Leta 1699 s Karlovškim mirom je Ogrska osvobojena. Srednja Evropa nikoli več ne bo ogrožena na ta način.

Na tleh so zapuščeni osmanski prapori in starec s turbanom, ki leži na tleh. Matejko postavi zmago zgoraj in poraz pod naše noge.
Beseda, pred pogodbami
Praznik. V zahvalo za zmago Inocenc XI. razširi na vso Cerkev praznik Svetega imena Marijinega, ki se obhaja vsakega 12. septembra, na dan bitke. In nauk: tistega dne so se Poljaki, Avstrijci in Nemci borili z ramo ob rami za isto mesto.
