
Bologna, ko so študenti plačevali svoje profesorje
Najstarejše univerze na Zahodu ni ustanovil ne kralj ne papež. Izmislili so si jo študenti in svoje profesorje so kaznovali z denarno kaznijo.
Tisočletna Evropa
Epizoda 03 · Znati
Datum
1088
Tradicionalni datum, določen leta 1888
Kraj
Bologna
Kraj hrambe
Kupferstichkabinett, Berlin
Delo
Laurentius de Voltolina, seconde moitié du XIVe siècle
Zgodba za sliko
V Bologni so se konec 11. stoletja mojstri lotili poučevanja rimskega prava, ki je bilo znova odkrito v Justinijanovih kompilacijah.
Študenti, ki so prihajali iz vse Evrope, so se organizirali v korporacijo, universitas. Oni so najemali in plačevali profesorje.
Vzor se je razširil povsod. Rektor, fakulteta, doktorat: naše besede izhajajo od tod.
Pravna knjiga, potegnjena iz pozabe
Konec 11. stoletja se v Italiji spet pojavi skoraj pozabljeno besedilo: Digesta, velika kompilacija rimskega prava, nastala pod cesarjem Justinijanom v 6. stoletju.
V Bologni ga mojster po imenu Irnerij začne razlagati vrstico za vrstico in svoje komentarje piše na robove. Dobil bo vzdevek »svetilka prava«. Njegov sloves privabi učence iz vse Evrope.

Mojster gospoduje nad dvorano s svoje katedre in bere iz velike knjige. Predavati v srednjem veku pomeni najprej brati besedilo na glas in ga nato komentirati: od tod angleška beseda lecture.
Tujci, ki se organizirajo
Nemški ali angleški študent v Bologni v mestu nima nobenih pravic. Lahko ga aretirajo zaradi dolgov rojaka in stanovanje plača po visoki ceni.
Zato študenti storijo, kar počnejo obrtniki: združijo se v korporacijo, universitas. Razdelijo se v »nacije« glede na izvor, nato v dve veliki skupini, tiste na tej strani Alp in tiste onkraj njih. Vsaka izvoli svojega rektorja.
Leta 1155 jih cesar Friderik Barbarossa vzame pod svoje varstvo: tistih, ki potujejo zaradi študija, ne bo več mogoče aretirati zaradi dolgov nekoga drugega.

Pred vsakim študentom je odprta knjiga. Rokopisi stanejo celo premoženje: v Bologni jih knjigarnarji dajejo v najem zvezek za zvezkom, da jih študenti prepišejo.
Profesor pod denarno kaznijo
Svet je obrnjen na glavo. Študenti najemajo profesorje in plačujejo njihove lekcije. Njihovi statuti določajo pravila in denarne kazni.
Mojster, ki začne prepozno, ki izpusti težaven odlomek ali ki do konca leta ne dokonča programa, mora plačati. Iz mesta ne more oditi brez dovoljenja svojih študentov. Profesorji si bodo sčasoma izborili plače, ki jih bo izplačevala komuna, in spet prevzeli pobudo.
Študenti so pripravljeni se učiti, ne pa plačevati.

V prvi vrsti sledijo besedilu. Zadaj se klepetajo, in eden od študentov je videti zaspal. Šest stoletij in pol pozneje prizor ni nič izgubil svoje svežine.
Vzor za vso Evropo
Iz Bologne se vzor širi v vse smeri. Nezadovoljni študenti leta 1222 ustanovijo Padovo. Sledijo Pariz, Oxford, Salamanca, Praga, Krakov, vsak na svoj način.
Univerza postane eden od izumov, ki ustvarjajo Evropo: kraj, kamor prihajajo iz vseh dežel, kjer se govori isti jezik, latinščina, in kjer se pridobi povsod priznana stopnja, licentia ubique docendi, pravica poučevati kjer koli.
Beseda, pred pogodbami
Nekaj besed in en datum. Rektor, fakulteta, doktorat, licenca: naš besednjak izhaja od teh študentov. Kar zadeva leto 1088, ga je leta 1888 določila komisija pod vodstvom pesnika Giosuèja Carduccija, da bi proslavili osem stoletij univerze. Ker ni ustanovne listine, si je Evropa izbrala obletnico.
