Evropski parlament je 6. maja 2025 sprejel spremembo uredbe o referenčnih indeksih (benchmarkih). Ti indeksi se uporabljajo v finančnih pogodbah, kot so obrestne mere ali borzni indeksi. Revizija želi pojasniti, kateri indeksi so zajeti, bolje urediti tiste iz držav zunaj EU in olajšati nekatere obveznosti poročanja.
Prvotna uredba (EU) 2016/1011, znana kot „BMR“ (Benchmark Regulation), je bila uvedena po škandalih z manipulacijo obrestnih mer, kot je Libor. Upravljavcem referenčnih indeksov nalaga stroga pravila za zagotavljanje njihove zanesljivosti. Vendar je bilo njeno področje uporabe preširoko, saj je zajemalo celo malo uporabljane ali nekritične indekse. Poleg tega so morali biti indeksi iz tretjih držav (zunaj EU) priznani ali odobreni, kar je povzročalo upravna bremena. Evropska komisija je leta 2023 predlagala revizijo za poenostavitev in prilagoditev pravil.
Parlament je odobril stališče Sveta, ki spreminja uredbo iz leta 2016. Glavne spremembe so:
Sprejeto besedilo je rezultat dogovora med Parlamentom in Svetom (redni zakonodajni postopek). Poročevalec je bil Jonás Fernández (S&D, Španija).
Glasovanje je potekalo 6. maja 2025. Parlament je odobril stališče Sveta brez sprememb, z glasovanjem z dvigom rok (brez posamičnega štetja). Odločitev je torej sprejeta.
Za posameznike so te spremembe večinoma posredne. Referenčni indeksi se uporabljajo za izračun obrestnih mer za hipotekarna posojila, donose pokojninskih skladov ali uspešnost varčevalnih produktov. S poenostavitvijo pravil za nekritične indekse se zmanjšajo stroški skladnosti za banke in upravljavce premoženja, kar lahko privede do nižjih provizij za potrošnike. Po drugi strani pa kritični indeksi ostajajo strogo urejeni, da se preprečijo manipulacije. Odpiranje indeksom iz tretjih držav omogoča večjo raznolikost naložb, vendar z jamstvi enakovrednosti. Skratka, revizija želi uravnotežiti zaščito vlagateljev in konkurenčnost evropskega finančnega trga.