Evropski parlament je sklenil odvzeti parlamentarno imuniteto madžarskemu poslancu Andrásu Tivadarju Kulji v okviru kazenskega postopka zaradi obrekovanja, ki ga je proti njemu sprožil zasebni tožnik na Madžarskem. Ta odločitev madžarskim organom omogoča nadaljevanje zadeve. Glasovanje je potekalo z dvigom rok, brez posamičnega štetja glasov. Ne gre za zakon, temveč za notranjo odločitev Parlamenta.
András Tivadar Kulja, izvoljen v Evropski parlament junija 2024, je tarča zasebne tožbe zaradi obrekovanja po objavi na Facebooku 31. julija 2025. Središče okrožno sodišče v Pešti je 11. decembra 2025 zaprosilo za odvzem njegove imunitete. Parlament je zainteresirano osebo zaslišal 28. septembra 2026, preden je sprejel odločitev.
Imuniteta odvzeta KuljiEvropski parlament odvzame parlamentarno imuniteto Andrásu Tivadarju Kulji, s čimer omogoči, da se kazenski postopek zaradi obrekovanja nadaljuje na Madžarskem.
Takojšnje posredovanje odločitvePredsednica Evropskega parlamenta je zadolžena, da odločitev brez odlašanja posreduje pristojnemu madžarskemu pravosodnemu organu in Andrásu Tivadarju Kulji.
Omejen obseg na kazenski postopekTa odvzem imunitete se nanaša le na postopek, ki ga je sprožil zasebni tožnik zaradi domnevnih dejanj obrekovanja, storjenih leta 2025. Ne vpliva na krivdo ali nedolžnost gospoda Kulje.
Odločitev je bila sprejeta z dvigom rok. Posamično štetje glasov ni na voljo.
Za madžarske državljane ta odločitev pomeni, da lahko pravosodje odslej obravnava tožbo zaradi obrekovanja zoper evropskega poslanca, ne da bi parlamentarna imuniteta to preprečevala. Ponazarja dejstvo, da imuniteta ščiti opravljanje parlamentarnih funkcij in ne osebe same. Postopek se bo nadaljeval pred madžarskimi sodišči.
Evropski parlament je odvzel imuniteto Andrásu Tivadarju Kulji, madžarskemu poslancu, v okviru zasebne tožbe zaradi obrekovanja. Odločitev, ki spominja, da imuniteta ščiti parlamentarno funkcijo, ne osebe.
Parlamentarna imuniteta ni osebni ščit. Obstaja zato, da zagotovi, da lahko poslanci izražajo svoja mnenja in glasujejo brez strahu pred zastraševalnimi postopki. V tem primeru je Parlament presodil, da sporna objava, sporočilo na Facebooku z dne 31. julija 2025, ki je trdilo, da so javna sredstva, povezana z nakupi medicinske opreme, koristila družinskemu podjetju, ne spada v izvajanje parlamentarnih funkcij v smislu člena 8 Protokola št. 7. Zahtevo za odvzem imunitete je vložilo osrednje okrožno sodišče v Pešti, ki ga je zaprosil zasebni tožnik, ne politični organ. Parlament je torej sledil običajnemu postopku: prizadetega je zaslišal 28. septembra 2026, nato pa z dvigom rok odločil, da imuniteto odvzame.
Ta odločitev ima konkretno posledico: madžarsko pravosodje bo lahko tožbo obravnavalo po vsebini. Za državljane to pomeni, da se noben evropski poslanec ne more izogniti rednemu kazenskemu postopku s sklicevanjem na imuniteto, ki ne krije obrekljivih izjav. To je dobra novica za vladavino prava: imuniteta mora ostati strogo omejena izjema, ne pa diskrecijska privilegija.
Parlament bi lahko zahtevo poslal odboru za pravne zadeve v podrobnejšo preučitev, vendar se je odločil za hitro odločitev. S tem pošilja jasen signal: obtožbe o korupciji ali favoriziranju morajo biti predmet sodne presoje, poslanci pa morajo odgovarjati kot vsak državljan. Postopek zaradi obrekovanja bo moral dokazati, ali so bile izjave utemeljene ali ne. Nič v odločitvi Parlamenta ne vpliva na izid sojenja.
Glasovanje z dvigom rok ne omogoča vpogleda v razdelitev glasov po političnih skupinah. To je mogoče obžalovati: pri vprašanju, ki se dotika imunitete in svobode izražanja, bi bila preglednost boljša. Volivci imajo pravico vedeti, kdo je podprl odvzem imunitete in kdo mu je nasprotoval. Glasovanje po imenih bi omogočilo ta nadzor. To ni podrobnost: parlamentarna imuniteta je močan mehanizem in njena uporaba mora biti sledljiva.
S tem pa je odločitev sama skladna z logiko subsidiarnosti: spor mora razrešiti madžarsko pravosodje, ne evropski organ. Parlament je zgolj odstranil postopkovno oviro, ne da bi se opredelil do vsebine. To je pravi pristop. Druga možnost bi bila, da zadevo pošlje odboru za pravne zadeve v daljšo preučitev, vendar bi to zavleklo postopek, ki traja že več kot leto dni. Hitrost tu služi pravici.
Imuniteta ni osebna privilegija: ščiti funkcijo, ne osebe.
Evropski parlament je odvzel imuniteto Andrásu Tivadarju Kulji, madžarskemu poslancu, v okviru zasebne tožbe zaradi obrekovanja. Odločitev, ki spominja, da imuniteta ščiti parlamentarno funkcijo, ne osebe.
Parlamentarna imuniteta ni osebni ščit. Obstaja zato, da zagotovi, da lahko poslanci izražajo svoja mnenja in glasujejo brez strahu pred zastraševalnimi postopki. V tem primeru je Parlament presodil, da sporna objava, sporočilo na Facebooku z dne 31. julija 2025, ki je trdilo, da so javna sredstva, povezana z nakupi medicinske opreme, koristila družinskemu podjetju, ne spada v izvajanje parlamentarnih funkcij v smislu člena 8 Protokola št. 7. Zahtevo za odvzem imunitete je vložilo osrednje okrožno sodišče v Pešti, ki ga je zaprosil zasebni tožnik, ne politični organ. Parlament je torej sledil običajnemu postopku: prizadetega je zaslišal 28. septembra 2026, nato pa z dvigom rok odločil, da imuniteto odvzame.
Ta odločitev ima konkretno posledico: madžarsko pravosodje bo lahko tožbo obravnavalo po vsebini. Za državljane to pomeni, da se noben evropski poslanec ne more izogniti rednemu kazenskemu postopku s sklicevanjem na imuniteto, ki ne krije obrekljivih izjav. To je dobra novica za vladavino prava: imuniteta mora ostati strogo omejena izjema, ne pa diskrecijska privilegija.
Parlament bi lahko zahtevo poslal odboru za pravne zadeve v podrobnejšo preučitev, vendar se je odločil za hitro odločitev. S tem pošilja jasen signal: obtožbe o korupciji ali favoriziranju morajo biti predmet sodne presoje, poslanci pa morajo odgovarjati kot vsak državljan. Postopek zaradi obrekovanja bo moral dokazati, ali so bile izjave utemeljene ali ne. Nič v odločitvi Parlamenta ne vpliva na izid sojenja.
Glasovanje z dvigom rok ne omogoča vpogleda v razdelitev glasov po političnih skupinah. To je mogoče obžalovati: pri vprašanju, ki se dotika imunitete in svobode izražanja, bi bila preglednost boljša. Volivci imajo pravico vedeti, kdo je podprl odvzem imunitete in kdo mu je nasprotoval. Glasovanje po imenih bi omogočilo ta nadzor. To ni podrobnost: parlamentarna imuniteta je močan mehanizem in njena uporaba mora biti sledljiva.
S tem pa je odločitev sama skladna z logiko subsidiarnosti: spor mora razrešiti madžarsko pravosodje, ne evropski organ. Parlament je zgolj odstranil postopkovno oviro, ne da bi se opredelil do vsebine. To je pravi pristop. Druga možnost bi bila, da zadevo pošlje odboru za pravne zadeve v daljšo preučitev, vendar bi to zavleklo postopek, ki traja že več kot leto dni. Hitrost tu služi pravici.
Imuniteta ni osebna privilegija: ščiti funkcijo, ne osebe.