Evropski parlament je sprejel stališče, ki spreminja uredbo o kritičnih surovinah. Velika podjetja bodo morala oceniti tveganja pri oskrbi v 9 mesecih (namesto v 12) in sprejeti ukrepe za zmanjšanje ranljivosti. Ustanovljen je Evropski center za kritične surovine za usklajevanje skupnih nakupov in strateških zalog.
Evropska unija je močno odvisna od uvoza številnih kritičnih surovin, ki so bistvene za zeleni in digitalni prehod. Uredba iz leta 2024 je že bila namenjena zagotavljanju teh dobav. Parlament zdaj krepi ta okvir z razširitvijo obveznosti velikih podjetij in z vzpostavitvijo namenske strukture za boljše predvidevanje pomanjkanja.
Skrajšan rok za oceno tveganjVelika podjetja, ki uporabljajo strateške surovine, bodo morala v 9 mesecih po uradnem obvestilu Komisije izvesti oceno tveganj svoje dobavne verige, nato pa vsaj vsaka tri leta. Prej je bil rok 12 mesecev.
Podrobneje opredeljeni ukrepi za ublažitevV primeru znatnih ranljivosti bodo morala podjetja sprejeti ukrepe, kot so omejitev uporabe surovin, izboljšanje učinkovitosti, diverzifikacija dobaviteljev, uporaba sekundarnih surovin, nadomestitev ali oblikovanje zalog, tudi s skupnimi nakupi. Komisija bo lahko te ukrepe podrobneje opredelila z delegiranim aktom.
Nov Evropski center za kritične surovineUstanovljen je organ s pravno osebnostjo za usklajevanje skupnih nakupov, upravljanje strateških in nujnih zalog, pripravo načrtov odpornosti in podporo projektom. Ne gre za regulativno zalogo s pragom.
Preglednost glede trajnih magnetovOd 24. maja 2027 ali dve leti po sprejetju delegiranega akta (upošteva se poznejši datum) bodo morali ponudniki izdelkov, ki vsebujejo trajne magnete, težje od 0,2 kg, objaviti odstotek recikliranih materialov (neodim, disprozij itd.). Komisija bo pravila za izračun in preverjanje sprejela do decembra 2026.
Črtanje določbeČlen 24(6) uredbe iz leta 2024 se črta. Delegirana pooblastila se posodobijo, da zajamejo nove ukrepe za ublažitev, dodajanje izdelkov, ki vsebujejo trajne magnete, in pravila za izračun vsebnosti recikliranih materialov, za obdobje osmih let od 24. junija 2024.
Parlament je to stališče sprejel s 470 glasovi za, 83 proti in 108 vzdržanimi.
Državljani bodo deležni boljše sledljivosti kritičnih surovin, ki se uporabljajo v vsakdanjih izdelkih (električni avtomobili, vetrne turbine, elektronika). Ustanovitev Evropskega centra bi lahko dolgoročno zmanjšala tveganje pomanjkanja in stabilizirala cene. Podjetja bodo morala biti bolj pregledna glede izvora materialov in vsebnosti recikliranih materialov v trajnih magnetih, kar bo spodbudilo krožno gospodarstvo. O tem stališču se je treba še pogajati z državami članicami, preden postane zakon.
Evropski parlament je sprejel stališče, ki spreminja uredbo o kritičnih surovinah. Velika podjetja bodo morala oceniti tveganja pri oskrbi v devetih mesecih (namesto v dvanajstih) in sprejeti ukrepe za blažitev ranljivosti. Ustanovljen je evropski center za kritične surovine, ki bo usklajeval skupne nakupe in strateške zaloge. Za hvalevrednim ciljem zagotavljanja naše oskrbe se obeta nova plast birokracije in omejitev, ki pa ne zagotavlja obvladovanja stroškov.
Ustanovitev evropskega centra za kritične surovine je predstavljena kot odgovor na odvisnost Unije. Toda dodatni organ s svojim upravnim odborom, izvršnim direktorjem in delovnimi skupinami ne bo proizvedel niti unče litija ali redkih zemelj. Dodal bo dodatno raven odločanja, s svojimi stroški delovanja in roki. Skupni nakupi in strateške zaloge so mehanizmi, ki so lahko smiselni, vendar predpostavljajo sposobnost hitrega izvajanja in prevzemanje tveganja. Predlagano upravljanje, kjer ima vsaka država članica en glas v upravnem odboru, Komisija pa dva, pa je bolj podobno stroju za doseganje soglasja kot odzivnemu operaterju.
Podjetja se bodo morala prilagoditi novim obveznostim. Ocena tveganj v dobavni verigi, ki se zdaj zahteva v devetih mesecih po uradnem obvestilu in vsaj vsaka tri leta, pomeni gotovo upravno breme. Komisija bo lahko zahtevala pojasnila, podjetja pa bodo morala odgovoriti v 60 dneh. Za malo ali srednje podjetje to pomeni mobilizacijo redkih virov za pripravo poročil, namesto za vlaganje v pridobivanje ali recikliranje. Besedilo predvideva, da bo Komisija zagotovila smernice, vendar stroški skladnosti ostajajo breme podjetij.
Preglednost pri trajnih magnetih je še en primer dobrih namenov, ki se prevedejo v stroške. Od leta 2027 bodo morali ponudniki objaviti odstotek recikliranih materialov v magnetih, težjih od 0,2 kg. Komisija bo pravila za izračun in preverjanje sprejela do decembra 2026. Za industrijo to pomeni vzpostavitev natančne sledljivosti, ki je pogosto draga, brez zagotovila, da bo to resnično spodbudilo recikliranje. Učinkovitejši pristop bi bil prepustiti zasebnim akterjem razvoj donosnih reciklažnih verig, podprtih s preprostim in stabilnim regulativnim okvirom, namesto z obveznostmi poročanja.
Parlament je črtal člen 24, odstavek 6, katerega vsebina ni natančno opredeljena, a je dodal nove obveznosti in nov organ. Namesto da bi zmanjšal breme podjetij, ga je povečal. Seznam izdelkov, za katere velja ocena tveganj, je razširjen, Komisija pa bo lahko z delegiranim aktom dodala kategorije. Ta prožnost je dobrodošla, vendar ustvarja pravno negotovost za podjetja, ki ne vedo, kateri izdelki bodo zajeti jutri. Regulativna stabilnost je pogoj za dolgoročne naložbe, zlasti v rudarskih in industrijskih sektorjih.
Stališče Parlamenta je treba še uskladiti z državami članicami. Odraža intervencionistično vizijo, v kateri Unija skuša načrtovati dobavne verige, namesto da bi sprostila pobude. Pristop, ki bi temeljil na subsidiarnosti, bi pomenil prepustiti državam članicam in podjetjem, da prevzamejo odgovornost, olajšati izkoriščanje evropskih virov, pospešiti postopke izdaje dovoljenj in skleniti trgovinske sporazume. Namesto tega se ustanavlja Center in kopičijo obveznosti. Plačala bosta davkoplačevalec in potrošnik.
Še en Center ne bo proizvedel niti unče litija, bo pa dodal plast birokracije in stroške za tiste, ki proizvajajo.
Evropski parlament je sprejel stališče, ki spreminja uredbo o kritičnih surovinah. Velika podjetja bodo morala oceniti tveganja pri oskrbi v devetih mesecih (namesto v dvanajstih) in sprejeti ukrepe za blažitev ranljivosti. Ustanovljen je evropski center za kritične surovine, ki bo usklajeval skupne nakupe in strateške zaloge. Za hvalevrednim ciljem zagotavljanja naše oskrbe se obeta nova plast birokracije in omejitev, ki pa ne zagotavlja obvladovanja stroškov.
Ustanovitev evropskega centra za kritične surovine je predstavljena kot odgovor na odvisnost Unije. Toda dodatni organ s svojim upravnim odborom, izvršnim direktorjem in delovnimi skupinami ne bo proizvedel niti unče litija ali redkih zemelj. Dodal bo dodatno raven odločanja, s svojimi stroški delovanja in roki. Skupni nakupi in strateške zaloge so mehanizmi, ki so lahko smiselni, vendar predpostavljajo sposobnost hitrega izvajanja in prevzemanje tveganja. Predlagano upravljanje, kjer ima vsaka država članica en glas v upravnem odboru, Komisija pa dva, pa je bolj podobno stroju za doseganje soglasja kot odzivnemu operaterju.
Podjetja se bodo morala prilagoditi novim obveznostim. Ocena tveganj v dobavni verigi, ki se zdaj zahteva v devetih mesecih po uradnem obvestilu in vsaj vsaka tri leta, pomeni gotovo upravno breme. Komisija bo lahko zahtevala pojasnila, podjetja pa bodo morala odgovoriti v 60 dneh. Za malo ali srednje podjetje to pomeni mobilizacijo redkih virov za pripravo poročil, namesto za vlaganje v pridobivanje ali recikliranje. Besedilo predvideva, da bo Komisija zagotovila smernice, vendar stroški skladnosti ostajajo breme podjetij.
Preglednost pri trajnih magnetih je še en primer dobrih namenov, ki se prevedejo v stroške. Od leta 2027 bodo morali ponudniki objaviti odstotek recikliranih materialov v magnetih, težjih od 0,2 kg. Komisija bo pravila za izračun in preverjanje sprejela do decembra 2026. Za industrijo to pomeni vzpostavitev natančne sledljivosti, ki je pogosto draga, brez zagotovila, da bo to resnično spodbudilo recikliranje. Učinkovitejši pristop bi bil prepustiti zasebnim akterjem razvoj donosnih reciklažnih verig, podprtih s preprostim in stabilnim regulativnim okvirom, namesto z obveznostmi poročanja.
Parlament je črtal člen 24, odstavek 6, katerega vsebina ni natančno opredeljena, a je dodal nove obveznosti in nov organ. Namesto da bi zmanjšal breme podjetij, ga je povečal. Seznam izdelkov, za katere velja ocena tveganj, je razširjen, Komisija pa bo lahko z delegiranim aktom dodala kategorije. Ta prožnost je dobrodošla, vendar ustvarja pravno negotovost za podjetja, ki ne vedo, kateri izdelki bodo zajeti jutri. Regulativna stabilnost je pogoj za dolgoročne naložbe, zlasti v rudarskih in industrijskih sektorjih.
Stališče Parlamenta je treba še uskladiti z državami članicami. Odraža intervencionistično vizijo, v kateri Unija skuša načrtovati dobavne verige, namesto da bi sprostila pobude. Pristop, ki bi temeljil na subsidiarnosti, bi pomenil prepustiti državam članicam in podjetjem, da prevzamejo odgovornost, olajšati izkoriščanje evropskih virov, pospešiti postopke izdaje dovoljenj in skleniti trgovinske sporazume. Namesto tega se ustanavlja Center in kopičijo obveznosti. Plačala bosta davkoplačevalec in potrošnik.
Še en Center ne bo proizvedel niti unče litija, bo pa dodal plast birokracije in stroške za tiste, ki proizvajajo.
