Evropski parlament je sprejel novo pravilo, ki vzpostavlja brezplačen in večjezičen javni spletni vmesnik za prijavo napotitve delavcev. Države članice se bodo lahko odločile, ali ga bodo uporabljale; če ga bodo, bo nadomestil njihov nacionalni sistem prijave. Besedilo je bilo sprejeto s 558 glasovi za, 93 proti in 18 vzdržanimi.
Danes morajo podjetja, ki napotijo delavce v drugo državo EU, pogosto izpolniti različne formalnosti glede na državo gostiteljico. Komisija je predlagala vzpostavitev skupnega vmesnika za zmanjšanje teh upravnih ovir. Parlament je ta predlog spremenil tako, da je za države članice prostovoljen, hkrati pa je določil natančna pravila o njegovem delovanju in varstvu podatkov.
Brezplačen in večjezičen vmesnikKomisija bo vzpostavila javni elektronski vmesnik, ki bo na voljo v vseh uradnih jezikih EU in bo ponudnikom storitev dostopen brezplačno. Omogočal bo ustvarjanje varnega računa, pošiljanje prijav napotitve, prenašanje dokumentov in izmenjavo sporočil z organi.
Prostovoljna uporaba za državeVsaka država članica se bo lahko odločila, ali bo vmesnik uporabljala ali ne. Če se bo odločila za uporabo, bo nadomestil njen nacionalni sistem prijave, o tem pa bo morala obvestiti Komisijo vsaj šest mesecev pred predvidenim datumom. Prav tako ga bo lahko prenehala uporabljati s trimesečnim predhodnim obvestilom.
Samodejno izbrisanje po 36 mesecihInformacije in dokumenti, povezani z napotitvijo, bodo samodejno izbrisani iz vmesnika šestintrideset mesecev po koncu obdobja napotitve. Napoteni delavci bodo prejeli elektronsko kopijo svoje prijave.
Brez dodatnih formalnostiDržave članice, ki uporabljajo vmesnik, ponudnikom storitev ne bodo mogle naložiti dodatnih zahtev glede prijave ali hrambe dokumentov, če so bili ti dokumenti že predloženi prek vmesnika. Lahko pa se bodo odločile, da ne bodo zahtevale vseh informacij iz standardnega obrazca, o tem pa bodo morale obvestiti Komisijo.
Dostop za socialne partnerjeDržave članice bodo lahko pristojnim organom dovolile, da nacionalnim socialnim partnerjem in izvršilnim organom na druge načine zagotovijo ustrezne informacije, ki so na voljo v informacijskem sistemu notranjega trga, izključno za preverjanje spoštovanja pravil o napotitvi.
Parlament je besedilo sprejel s 558 glasovi za, 93 proti in 18 vzdržanimi.
Za napotene delavce bo vmesnik olajšal dostop do informacij o njihovih delovnih pogojih in omogočil prejem dokazila o njihovi prijavi. Za podjetja, zlasti mala in srednja podjetja, bo zmanjšal upravne formalnosti, ko napotijo zaposlene v državo, ki uporablja vmesnik. Osebni podatki bodo samodejno izbrisani 36 mesecev po koncu napotitve. To besedilo je končno stališče Parlamenta; države članice ga morajo še uradno odobriti, preden postane zakon.
Evropski parlament je s 558 glasovi za, 93 proti in 18 vzdržanimi sprejel brezplačen in večjezičen javni spletni vmesnik za prijavo napotitve delavcev. Države članice se bodo lahko odločile, ali ga bodo uporabljale; če ga bodo, bo nadomestil njihov nacionalni sistem. Napredek za podjetja, ki pa ostaja neobvezen in pušča del administracije nespremenjen.
Komisija je želela zmanjšati upravne ovire za prosto opravljanje storitev. Parlament je ohranil cilj, a je vmesnik naredil neobvezen: vsaka država članica se bo odločila, ali ga bo uporabljala ali ne. Če ga uporablja, nadomesti njen nacionalni sistem in ponudnikom storitev ne more več nalagati dodatnih zahtev po prijavi ali hrambi dokumentov, ki so že bili predloženi prek vmesnika. Država, ki vmesnik sprejme, mora o tem šest mesecev vnaprej obvestiti Komisijo; če ga želi prenehati uporabljati, zadostujejo trije meseci.
Za malo ali srednje veliko podjetje, ki napotuje zaposlene v več držav, je prednost resnična: enotna vstopna točka, brezplačna in večjezična, namesto različnih nacionalnih obrazcev. Toda vmesnik za države ni obvezen. Tiste, ki raje ohranijo svoj sistem, ga lahko ohranijo, podjetja pa se bodo še naprej soočala z enako zapletenostjo. Poenostavitev torej ostaja po izbiri, stroški neprevzema pa padejo na podjetja, ki delujejo v državah, ki se temu izogibajo.
Besedilo določa jasna pravila o varstvu podatkov: Komisija je odgovorna za varnost vmesnika in kontaktnih podatkov osebe, ki pošilja prijavo; ponudnik storitev je odgovoren za druge osebne podatke. Informacije in dokumenti, povezani z napotitvijo, se samodejno izbrišejo šestintrideset mesecev po koncu obdobja napotitve. Napoteni delavec prejme elektronsko kopijo svoje prijave, ki jo je mogoče arhivirati in je trajna, skupaj s povezavo do enotnega uradnega nacionalnega spletnega mesta.
Države članice bodo lahko pristojnim organom dovolile, da nacionalnim socialnim partnerjem in izvršilnim organom zagotovijo ustrezne informacije, ki so na voljo v IMI, na druge načine, in sicer izključno za preverjanje spoštovanja pravil o napotitvi. Omejena odprtost, ki pa si zasluži pozornost: lahko bi privedla do dodatnih zahtev po informacijah, če okvir ne bo strogo omejen.
Neobvezna narava vmesnika je šibka točka kompromisa. Pristop, ki bi temeljil na subsidiarnosti, bi lahko šel dlje: državam članicam bi pustil svobodo, da ga ne uporabljajo, vendar bi dostop do evropskih skladov ali javnih naročil pogojeval z njegovim sprejetjem ali določil rok za prehod. V sedanjem stanju nič ne zagotavlja, da ga bodo sprejele najbolj birokratske države, podjetja, ki napotujejo delavce v te države, pa bodo še naprej plačevala ceno administracije.
Parlament je prav tako predvidel, da bo Komisija v petih letih ocenila, ali so zahteve po informacijah iz standardnega obrazca še vedno potrebne in sorazmerne. To je koristna klavzula o ponovnem pregledu, vendar prihaja pozno. Za podjetja so stroški čakanja resnični: projekti napotitve so odloženi ali opuščeni zaradi pomanjkanja jasnosti.
Prostovoljni vmesnik je poenostavitev, ki jo države lahko prezrejo: podjetja pa nimajo izbire glede zapletenosti.
Evropski parlament je s 558 glasovi za, 93 proti in 18 vzdržanimi sprejel brezplačen in večjezičen javni spletni vmesnik za prijavo napotitve delavcev. Države članice se bodo lahko odločile, ali ga bodo uporabljale; če ga bodo, bo nadomestil njihov nacionalni sistem. Napredek za podjetja, ki pa ostaja neobvezen in pušča del administracije nespremenjen.
Komisija je želela zmanjšati upravne ovire za prosto opravljanje storitev. Parlament je ohranil cilj, a je vmesnik naredil neobvezen: vsaka država članica se bo odločila, ali ga bo uporabljala ali ne. Če ga uporablja, nadomesti njen nacionalni sistem in ponudnikom storitev ne more več nalagati dodatnih zahtev po prijavi ali hrambi dokumentov, ki so že bili predloženi prek vmesnika. Država, ki vmesnik sprejme, mora o tem šest mesecev vnaprej obvestiti Komisijo; če ga želi prenehati uporabljati, zadostujejo trije meseci.
Za malo ali srednje veliko podjetje, ki napotuje zaposlene v več držav, je prednost resnična: enotna vstopna točka, brezplačna in večjezična, namesto različnih nacionalnih obrazcev. Toda vmesnik za države ni obvezen. Tiste, ki raje ohranijo svoj sistem, ga lahko ohranijo, podjetja pa se bodo še naprej soočala z enako zapletenostjo. Poenostavitev torej ostaja po izbiri, stroški neprevzema pa padejo na podjetja, ki delujejo v državah, ki se temu izogibajo.
Besedilo določa jasna pravila o varstvu podatkov: Komisija je odgovorna za varnost vmesnika in kontaktnih podatkov osebe, ki pošilja prijavo; ponudnik storitev je odgovoren za druge osebne podatke. Informacije in dokumenti, povezani z napotitvijo, se samodejno izbrišejo šestintrideset mesecev po koncu obdobja napotitve. Napoteni delavec prejme elektronsko kopijo svoje prijave, ki jo je mogoče arhivirati in je trajna, skupaj s povezavo do enotnega uradnega nacionalnega spletnega mesta.
Države članice bodo lahko pristojnim organom dovolile, da nacionalnim socialnim partnerjem in izvršilnim organom zagotovijo ustrezne informacije, ki so na voljo v IMI, na druge načine, in sicer izključno za preverjanje spoštovanja pravil o napotitvi. Omejena odprtost, ki pa si zasluži pozornost: lahko bi privedla do dodatnih zahtev po informacijah, če okvir ne bo strogo omejen.
Neobvezna narava vmesnika je šibka točka kompromisa. Pristop, ki bi temeljil na subsidiarnosti, bi lahko šel dlje: državam članicam bi pustil svobodo, da ga ne uporabljajo, vendar bi dostop do evropskih skladov ali javnih naročil pogojeval z njegovim sprejetjem ali določil rok za prehod. V sedanjem stanju nič ne zagotavlja, da ga bodo sprejele najbolj birokratske države, podjetja, ki napotujejo delavce v te države, pa bodo še naprej plačevala ceno administracije.
Parlament je prav tako predvidel, da bo Komisija v petih letih ocenila, ali so zahteve po informacijah iz standardnega obrazca še vedno potrebne in sorazmerne. To je koristna klavzula o ponovnem pregledu, vendar prihaja pozno. Za podjetja so stroški čakanja resnični: projekti napotitve so odloženi ali opuščeni zaradi pomanjkanja jasnosti.
Prostovoljni vmesnik je poenostavitev, ki jo države lahko prezrejo: podjetja pa nimajo izbire glede zapletenosti.
