Evropski parlament je sprejel priporočilo, ki obsoja kitajsko podporo ruski vojni v Ukrajini in zahteva konkretne ukrepe: ciljne sankcije, nadzor naložb, carine na majhne pošiljke in usklajeno strategijo za polprevodnike. To besedilo ni zakon: poziva Komisijo, Svet in vodjo evropske diplomacije k ukrepanju. Parlament zahteva tudi odpravo kitajskih sankcij proti več kot 100 evropskim državljanom in poslancem.
Kitajska je prva trgovinska partnerica EU, vendar so se odnosi zaostrili: nepoštene trgovinske prakse, podpora Rusiji, vzajemne sankcije od leta 2021 in kritične odvisnosti (redke zemlje, baterije, zdravila). Parlament si želi enoten evropski odziv namesto odzivov po posameznih državah. Zahteva tudi strategijo za zmanjšanje tveganj v strateških sektorjih in okrepljen nadzor kitajskih naložb.
Sankcije zaradi podpore RusijiParlament obsoja vlogo Kitajske kot odločilne podpornice in dobaviteljice tehnologij z dvojno rabo v ruski vojni proti Ukrajini. Poziva k razširitvi ciljnih omejevalnih ukrepov in seznama subjektov ter vozlišč dobavne verige, ki Rusiji zagotavljajo materialno pomoč, vključno z izvršilnimi ukrepi proti senčni floti in shemam ponovnega izvoza.
Carine na majhne pošiljkeParlament zahteva strogo uporabo carin na majhne neevropske pošiljke v vrednosti 150 EUR ali manj, ki veljajo od 1. julija 2026, in pristojbine za obdelavo majhnih pošiljk na ravni EU, ki se uporablja od 1. novembra 2026. Želi tudi okrepiti nadzor nad neskladnim blagom, ki se prodaja prek platform, kot so Temu, Shein ali AliExpress.
Zmanjšanje tveganj v strateških sektorjihParlament poziva k nadaljevanju strategije za zmanjšanje tveganj in gospodarsko ponovno uravnoteženje, s poudarkom na kritičnih surovinah, kritičnih zdravilih, industrijskih magnetih, biotehnologiji, kvantnem računalništvu, baterijah, električnih vozilih, IKT in polprevodnikih. Zahteva tudi preiskavo kitajskega prisilnega ravnanja glede redkih zemelj in razmislek o instrumentu proti prisili.
Nadzor kitajskih naložbParlament zahteva ukrepe za preprečevanje varnostnih tveganj, povezanih s kitajskimi naložbami, z okrepitvijo nadzora neposrednih tujih naložb v strateških sektorjih, kot so medijske storitve, kritične surovine ter kritična infrastruktura in tehnologije.
Odprava sankcij proti EvropejcemParlament poziva kitajske oblasti, naj odpravijo vse sankcije, uvedene marca 2021 proti sedanjim in nekdanjim evropskim nacionalnim poslancem, evropskim institucijam in subjektom ter njihovemu osebju. Z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je več kot 100 evropskih državljanov in več organov še vedno pod kitajskimi sankcijami.
Priporočilo je bilo sprejeto s 454 glasovi za, 86 proti in 110 vzdržanimi pri elektronskem poimenskem glasovanju 7. oktobra 2026.
Konkretno ta glasovanje še ne spremeni zakona: določa stališče Parlamenta in poziva vlade ter Komisijo k ukrepanju. Za potrošnike podpira že veljavne carine na majhne pošiljke v vrednosti 150 EUR ali manj od 1. julija 2026 in pristojbino za obdelavo, ki se uporablja od 1. novembra 2026, kar lahko podraži nakupe na kitajskih platformah. Za evropska podjetja spodbuja diverzifikacijo dobave redkih zemelj, baterij in polprevodnikov ter boljši nadzor kitajskih naložb v občutljivih sektorjih. Za raziskovalce in evropske poslance, ki jih Kitajska še vedno sankcionira, Parlament zahteva odpravo teh sankcij in tiste proti raziskovalcem označuje kot sovražno politično dejanje.
Evropski parlament je 7. oktobra 2026 sprejel priporočilo, ki obsoja kitajsko podporo ruski vojni v Ukrajini in zahteva ciljne sankcije, carine na majhne pošiljke ter okrepljen nadzor kitajskih naložb. To besedilo ni zakon: naslavlja zahteve na Komisijo, Svet in vodjo diplomacije, ki se lahko odločijo, ali jim bodo sledili ali ne. Glasovanje, 454 za, 86 proti in 110 vzdržanih, določa politično stališče, ne pravne obveznosti.
Parlament ne glasuje o zakonu, glasuje o želji. Priporočilo, naslovljeno na Svet, Komisijo in visoko predstavnico, nikogar ne zavezuje: izraža večino, ne spreminja prava. Pozivi k razširitvi sankcij proti subjektom, ki Rusiji dobavljajo tehnologije z dvojno rabo, k boju proti floti duhov ali h krepitvi nadzora kitajskih naložb, bodo ostali le besede, če jih države članice in Komisija ne bodo prevedle v dejanja. Stroške te nedejavnosti nosijo evropska podjetja, ki že trpijo zaradi nelojalne konkurence in kritičnih odvisnosti.
Ta slabost je strukturna: Parlament nima vpliva na zunanjo politiko ali sankcije, o katerih se v Svetu odloča soglasno. Lahko ustvari le politični pritisk. Toda v Evropi, kjer se odločitve pogosto sprejemajo s 27 glasovi, priporočilo brez zavezujočega roka tvega, da ostane mrtva črka na papirju. Pravo vprašanje je, ali bodo nacionalne vlade, ki imajo pristojnost, prevzele najbolj konkretne zahteve, zlasti glede pošiljk in naložb.
Dva ukrepa sta že v pravu ali skoraj: carine na neevropske pošiljke v vrednosti 150 EUR ali manj, ki veljajo od 1. julija 2026, in pristojbina za obdelavo pošiljk na ravni EU, ki se uporablja od 1. novembra 2026. Parlament zahteva njuno dosledno uporabo, kar je dobro: te pošiljke so se izogibale DDV in carinam, kar je ustvarjalo izkrivljanje konkurence v škodo evropskih trgovcev. Toda pristojbina in carine ne bodo zadostovale, če bodo nadzori ostali šibki. Za malega trgovca se razlika pokaže na terenu, ne v resoluciji.
Glede redkih zemelj, baterij in polprevodnikov Parlament poziva k strategiji za zmanjšanje tveganj. Mehanizem je preprost: Kitajska nadzoruje prevladujoč delež predelave teh materialov, pretirana odvisnost pa daje Pekingu vzvod prisile. V primeru napetosti lahko omeji izvoz in paralizira cele verige. Parlament zahteva preiskavo kitajskega prisilnega ravnanja in razmislek o instrumentu proti prisili, vendar brez zavezujočega cilja za diverzifikacijo. Bolj liberalen pristop bi bil odpiranje trgov in zagotavljanje oskrbe s trgovinskimi partnerstvi, namesto kopičenja nadzornih mehanizmov.
Nadzor kitajskih naložb v medijih, kritičnih surovinah in kritični infrastrukturi je legitimna zahteva gospodarske varnosti. Toda vsak dodatni filter ima stroške: upočasnjuje projekte, odvrača kapital in se lahko obrne proti evropskim podjetjem, ki iščejo partnerje. Parlament ne pove, kdo bo plačal ta nadzor, niti kako preprečiti, da bi Francija, Nemčija ali Nizozemska uporabljale različna pravila, kar bi še dodatno razdrobilo enotni trg.
Priporočilo brez roka in brez sankcij ni zunanja politika, ampak pobožna želja.
Evropski parlament je 7. oktobra 2026 sprejel priporočilo, ki obsoja kitajsko podporo ruski vojni v Ukrajini in zahteva ciljne sankcije, carine na majhne pošiljke ter okrepljen nadzor kitajskih naložb. To besedilo ni zakon: naslavlja zahteve na Komisijo, Svet in vodjo diplomacije, ki se lahko odločijo, ali jim bodo sledili ali ne. Glasovanje, 454 za, 86 proti in 110 vzdržanih, določa politično stališče, ne pravne obveznosti.
Parlament ne glasuje o zakonu, glasuje o želji. Priporočilo, naslovljeno na Svet, Komisijo in visoko predstavnico, nikogar ne zavezuje: izraža večino, ne spreminja prava. Pozivi k razširitvi sankcij proti subjektom, ki Rusiji dobavljajo tehnologije z dvojno rabo, k boju proti floti duhov ali h krepitvi nadzora kitajskih naložb, bodo ostali le besede, če jih države članice in Komisija ne bodo prevedle v dejanja. Stroške te nedejavnosti nosijo evropska podjetja, ki že trpijo zaradi nelojalne konkurence in kritičnih odvisnosti.
Ta slabost je strukturna: Parlament nima vpliva na zunanjo politiko ali sankcije, o katerih se v Svetu odloča soglasno. Lahko ustvari le politični pritisk. Toda v Evropi, kjer se odločitve pogosto sprejemajo s 27 glasovi, priporočilo brez zavezujočega roka tvega, da ostane mrtva črka na papirju. Pravo vprašanje je, ali bodo nacionalne vlade, ki imajo pristojnost, prevzele najbolj konkretne zahteve, zlasti glede pošiljk in naložb.
Dva ukrepa sta že v pravu ali skoraj: carine na neevropske pošiljke v vrednosti 150 EUR ali manj, ki veljajo od 1. julija 2026, in pristojbina za obdelavo pošiljk na ravni EU, ki se uporablja od 1. novembra 2026. Parlament zahteva njuno dosledno uporabo, kar je dobro: te pošiljke so se izogibale DDV in carinam, kar je ustvarjalo izkrivljanje konkurence v škodo evropskih trgovcev. Toda pristojbina in carine ne bodo zadostovale, če bodo nadzori ostali šibki. Za malega trgovca se razlika pokaže na terenu, ne v resoluciji.
Glede redkih zemelj, baterij in polprevodnikov Parlament poziva k strategiji za zmanjšanje tveganj. Mehanizem je preprost: Kitajska nadzoruje prevladujoč delež predelave teh materialov, pretirana odvisnost pa daje Pekingu vzvod prisile. V primeru napetosti lahko omeji izvoz in paralizira cele verige. Parlament zahteva preiskavo kitajskega prisilnega ravnanja in razmislek o instrumentu proti prisili, vendar brez zavezujočega cilja za diverzifikacijo. Bolj liberalen pristop bi bil odpiranje trgov in zagotavljanje oskrbe s trgovinskimi partnerstvi, namesto kopičenja nadzornih mehanizmov.
Nadzor kitajskih naložb v medijih, kritičnih surovinah in kritični infrastrukturi je legitimna zahteva gospodarske varnosti. Toda vsak dodatni filter ima stroške: upočasnjuje projekte, odvrača kapital in se lahko obrne proti evropskim podjetjem, ki iščejo partnerje. Parlament ne pove, kdo bo plačal ta nadzor, niti kako preprečiti, da bi Francija, Nemčija ali Nizozemska uporabljale različna pravila, kar bi še dodatno razdrobilo enotni trg.
Priporočilo brez roka in brez sankcij ni zunanja politika, ampak pobožna želja.
