Evropski parlament je sprejel resolucijo, ki ostro obsoja politične sodbe proti Taraneh Rahimi, 20 let, Leili Abolhasani, 43 let, in vsem drugim obsojenim v Iranu. Zahteva takojšnjo razveljavitev kazni, ustavitev vseh usmrtitev in brezpogojno izpustitev vseh političnih zapornikov. Besedilo tudi poziva Evropsko unijo, naj razširi sankcije na vse odgovorne za represijo januarja 2026, vključno s sodniki, tožilci in obveščevalnimi agenti. Parlament poziva države članice, naj preiskujejo po načelu univerzalne jurisdikcije in podprejo prizadevanja OZN za ugotavljanje dejstev. Gre za politično resolucijo: Parlament poziva institucije in vlade k ukrepanju, ne ustvarja zakona.
Januarja 2026 je bil nacionalni upor v Iranu zatrt z državnim nasiljem brez primere, ki je zahtevalo na tisoče smrti. Od marca 2026 so iranske oblasti začele usmrcovati ljudi, vpletene v te proteste, po postopkih, ki so temeljili na priznanjih, pridobljenih z mučenjem. Taraneh Rahimi, 20 let, in Leila Abolhasani, 43 let, sta bili obsojeni na smrt pred sodiščem v Isfahanu; Romina Rahimi, sestra Taraneh, je bila obsojena na dolgo zaporno kazen. Iran ima najvišjo stopnjo smrtnih obsodb na prebivalca na svetu in vsaj dvanajst ženskam grozi smrtna kazen zaradi kaznivih dejanj, povezanih z nacionalno varnostjo. Evropski parlament je že sprejel več resolucij o razmerah na področju človekovih pravic v Iranu.
Takojšnja razveljavitev obsodbParlament ostro obsoja sodbe, ki temeljijo na političnih razlogih, proti Taraneh Rahimi, Leili Abolhasani in vsem drugim osebam, ter zahteva takojšnjo razveljavitev kazni, ustavitev vseh usmrtitev in brezpogojno izpustitev vseh političnih zapornikov.
Dostop do zdravstvene oskrbeIranske oblasti so pozvane, naj Taraneh in Romini Rahimi takoj omogočijo ustrezen dostop do zdravstvene oskrbe.
Razširitev evropskih sankcijSvet in visoka predstavnica EU sta pozvana, naj razširita evropske sankcije na vse odgovorne za pokole januarja 2026, vključno s sodniki, tožilci in obveščevalnimi agenti, ki so neposredno odgovorni za obsodbo in usmrtitev protestnikov.
Preiskave po načelu univerzalne jurisdikcijeDržave članice so pozvane, naj izvedejo preiskave po načelu univerzalne jurisdikcije, da bi iranske odgovorne privedle pred sodišče in odpravile sistemsko nekaznovanost, Varnostni svet OZN pa je pozvan, naj iranski režim napoti pred Mednarodno kazensko sodišče.
Podpora misiji OZNParlament zahteva okrepljeno podporo neodvisni mednarodni misiji OZN za ugotavljanje dejstev o Iranu, da bi ohranili dokaze in identificirali odgovorne, ter spodbuja Komisijo, naj poveča finančno, materialno in pravno podporo iranski civilni družbi.
Resolucija je bila sprejeta s 541 glasovi za, 11 proti in 25 vzdržanimi glasovi na elektronskem poimenskem glasovanju.
Ta resolucija neposredno ne spreminja evropskega prava: izraža politično stališče Evropskega parlamenta in poziva vlade EU, evropsko diplomacijo in Združene narode k ukrepanju. Konkretno poziva k razširitvi evropskih sankcij na nove iranske odgovorne, kar lahko pomeni prepovedi potovanja in zamrznitve premoženja za sodnike, tožilce in obveščevalne agente, vpletene v represijo. Spodbuja tudi države članice, naj odgovorne za hude kršitve preganjajo pred svojimi sodišči in podprejo preiskovalno misijo OZN. Za evropske državljane to pomeni, da Evropska unija še naprej javno zavzema stališče do usmrtitev v Iranu in si prizadeva okrepiti mednarodni pritisk za ustavitev teh praks.
Taraneh Rahimi, 20 let, in Leila Abolhasani, 43 let, sta bili obsojeni na smrt na sodišču v Isfahanu zaradi sodelovanja na protestih januarja 2026. Evropski parlament zahteva takojšnjo razveljavitev teh kazni, ustavitev vseh usmrtitev in brezpogojno izpustitev političnih zapornikov. Svet poziva tudi k razširitvi sankcij na sodnike, tožilce in obveščevalne agente, odgovorne za represijo. Politična resolucija, ne zakon: govori, kaj bi Evropa morala storiti, ne kaj že počne.
Evropski parlament upravičeno brez pridržkov obsoja sodbe, ki temeljijo na političnih motivih, proti Taraneh Rahimi, Leili Abolhasani in drugim. Upravičeno zahteva razveljavitev kazni, ustavitev usmrtitev in izpustitev političnih zapornikov. Toda resolucija, ki zahteva, ne da bi zavezovala, iranskemu režimu pušča prosto pot za nadaljevanje usmrtitev. Besedilo poziva Svet in visoko predstavnico, naj sankcije razširita na sodnike, tožilce in obveščevalne agente, neposredno odgovorne za obsodbo in usmrtitev protestnikov. To je edini ukrep, ki odgovornim resnično nalaga stroške. A Svet ga mora izvesti, in to hitro.
Iran ima najvišjo stopnjo obsodb na smrt na prebivalca na svetu. Vsaj dvanajst ženskam grozi smrtna kazen zaradi kaznivih dejanj, povezanih z nacionalno varnostjo, ki se uporabljajo široko. Parlament poziva države članice, naj vodijo preiskave po načelu univerzalne jurisdikcije, torej naj pred svojimi sodišči preganjajo odgovorne za hude kršitve, in naj podprejo misijo ZN za ugotavljanje dejstev. Ti pozivi so pravični. Toda ostajajo zgolj vabila: vsaka vlada se bo sama odločila, ali bo te postopke sprožila, počasnost pravice pa bo koristila rabljem.
Besedilo obsoja tudi preganjanje verskih in etničnih manjšin, od Kurdov do kristjanov, in čezmejno represijo, ki je usmerjena proti družinam protestnikov. Zahteva, da Taraneh in Romina Rahimi takoj prejmeta ustrezno zdravstveno oskrbo. Vse to so zahteve, ki imajo težo le, če jih države članice resnično podprejo. A veleposlaništva v Teheranu so vabljena, naj opazujejo sojenja in obiskujejo zapornike, brez obveznosti. Diplomacija, ki se zadovolji z izjavami, pušča prosto pot državnemu nasilju.
Resolucija ne ustvarja nobene evropske pravne obveznosti. Izraža politično stališče in institucije poziva k ukrepanju. To je legitimno, a nezadostno. Pristop, ki bi temeljil na subsidiarnosti in razmerju moči, bi pomenil, da se sankcije pogojujejo s preverljivimi rezultati, da se ciljajo premoženja odgovornih in da se pospešijo postopki univerzalne jurisdikcije. Evropa mora izbrati: resnično vplivati ali se zadovoljiti z obsodbami.
Resolucija, ki zahteva, ne da bi zavezovala, iranskemu režimu pušča prosto pot za nadaljevanje usmrtitev.
Taraneh Rahimi, 20 let, in Leila Abolhasani, 43 let, sta bili obsojeni na smrt na sodišču v Isfahanu zaradi sodelovanja na protestih januarja 2026. Evropski parlament zahteva takojšnjo razveljavitev teh kazni, ustavitev vseh usmrtitev in brezpogojno izpustitev političnih zapornikov. Svet poziva tudi k razširitvi sankcij na sodnike, tožilce in obveščevalne agente, odgovorne za represijo. Politična resolucija, ne zakon: govori, kaj bi Evropa morala storiti, ne kaj že počne.
Evropski parlament upravičeno brez pridržkov obsoja sodbe, ki temeljijo na političnih motivih, proti Taraneh Rahimi, Leili Abolhasani in drugim. Upravičeno zahteva razveljavitev kazni, ustavitev usmrtitev in izpustitev političnih zapornikov. Toda resolucija, ki zahteva, ne da bi zavezovala, iranskemu režimu pušča prosto pot za nadaljevanje usmrtitev. Besedilo poziva Svet in visoko predstavnico, naj sankcije razširita na sodnike, tožilce in obveščevalne agente, neposredno odgovorne za obsodbo in usmrtitev protestnikov. To je edini ukrep, ki odgovornim resnično nalaga stroške. A Svet ga mora izvesti, in to hitro.
Iran ima najvišjo stopnjo obsodb na smrt na prebivalca na svetu. Vsaj dvanajst ženskam grozi smrtna kazen zaradi kaznivih dejanj, povezanih z nacionalno varnostjo, ki se uporabljajo široko. Parlament poziva države članice, naj vodijo preiskave po načelu univerzalne jurisdikcije, torej naj pred svojimi sodišči preganjajo odgovorne za hude kršitve, in naj podprejo misijo ZN za ugotavljanje dejstev. Ti pozivi so pravični. Toda ostajajo zgolj vabila: vsaka vlada se bo sama odločila, ali bo te postopke sprožila, počasnost pravice pa bo koristila rabljem.
Besedilo obsoja tudi preganjanje verskih in etničnih manjšin, od Kurdov do kristjanov, in čezmejno represijo, ki je usmerjena proti družinam protestnikov. Zahteva, da Taraneh in Romina Rahimi takoj prejmeta ustrezno zdravstveno oskrbo. Vse to so zahteve, ki imajo težo le, če jih države članice resnično podprejo. A veleposlaništva v Teheranu so vabljena, naj opazujejo sojenja in obiskujejo zapornike, brez obveznosti. Diplomacija, ki se zadovolji z izjavami, pušča prosto pot državnemu nasilju.
Resolucija ne ustvarja nobene evropske pravne obveznosti. Izraža politično stališče in institucije poziva k ukrepanju. To je legitimno, a nezadostno. Pristop, ki bi temeljil na subsidiarnosti in razmerju moči, bi pomenil, da se sankcije pogojujejo s preverljivimi rezultati, da se ciljajo premoženja odgovornih in da se pospešijo postopki univerzalne jurisdikcije. Evropa mora izbrati: resnično vplivati ali se zadovoljiti z obsodbami.
Resolucija, ki zahteva, ne da bi zavezovala, iranskemu režimu pušča prosto pot za nadaljevanje usmrtitev.
