Evropski parlament je sprejel resolucijo, s katero pozdravlja prihodnji pilotni projekt Komisije o evropskih šolskih zavezništvih, napovedan v delovnem programu Erasmus+ za leto 2026. Zahteva, da so državljanska vzgoja, demokratične kompetence, medijska pismenost, kritično mišljenje ter poznavanje Evropske unije in njenih vrednot sestavni del projekta. Zahteva tudi ciljno usmerjene ukrepe za šole v neugodnem položaju ali z omejenimi zmogljivostmi in za manj privilegirane učence ter zmanjšanje upravnih bremen. Besedilo ni zakon: vsebuje priporočila za Komisijo.
Komisija je v svojem delovnem programu za leto 2026 in v letnem delovnem programu Erasmus+ napovedala pilotni projekt o evropskih šolskih zavezništvih. Cilj projekta je okrepiti strukturirano sodelovanje med šolami po vsej Uniji, ki presega zgolj projektno sodelovanje, ter preizkusiti inovativne učne metode in dostopno, trajnostno šolsko mobilnost. Parlament je sprejel lastno resolucijo, da bi usmerjal zasnovo in izvajanje tega pilotnega projekta, pri čemer vztraja pri državljanski razsežnosti, vključevanju in poenostavitvi.
Državljanska vzgoja v središču projektaDržavljanska vzgoja, demokratične kompetence, medijska pismenost, kritično mišljenje ter poznavanje Evropske unije in njenih vrednot morajo biti sestavni deli pilotnega projekta, med drugim s participativnimi in izkustvenimi pristopi k učenju.
Vključevanje šol v neugodnem položajuCiljno usmerjeni ukrepi morajo šolam v neugodnih razmerah ali z omejenimi zmogljivostmi ter manj privilegiranim učencem omogočiti sodelovanje. To velja tudi za poklicne smeri in specializirane šole (šport, umetnost), pri čemer je treba okrepiti zmogljivosti in zagotoviti ustrezno podporo.
Manj upravnih bremenKomisija je pozvana, naj čim bolj zmanjša upravna bremena in zapletenost za sodelujoče šole s sorazmernimi obveznostmi poročanja, poenostavljenimi postopki ter jasnimi in praktičnimi smernicami.
Spremljanje in ocenjevanje že od začetkaJasna merila za spremljanje in ocenjevanje je treba določiti že ob začetku projekta, zajemati pa morajo sodelovanje, vključevanje, učne dosežke, uporabo mobilnosti, upravno učinkovitost in vpliv na temeljne kompetence, vključno z državljanskimi.
Redno obveščanje ParlamentaParlament je treba redno obveščati v pripravljalni fazi in fazi izvajanja, s pravočasno izmenjavo o ciljih, upravljanju, merilih za izbor in vmesnih rezultatih.
Resolucija je bila sprejeta s 443 glasovi za, 98 proti in 47 vzdržanimi glasovi na elektronskem poimenskem glasovanju.
Za učence in učitelje bi ta pilotni projekt lahko olajšal izmenjave med šolami iz različnih držav ter okrepil učenje o državljanstvu, medijih in kritičnem mišljenju. Šole z manj viri ali na oddaljenih območjih bi morale imeti posebne podporne ukrepe za sodelovanje. Sodelujoče ustanove bi imele tudi poenostavljene upravne postopke. Parlament zahteva, da je obveščen o napredku, vendar to besedilo državam članicam ali šolam ne nalaga nobenih obveznosti: gre za priporočila, naslovljena na Komisijo.
Evropski parlament je sprejel resolucijo, ki naklonjeno pozdravlja prihodnji pilotni projekt Komisije o evropskih šolskih zavezništvih, napovedan v delovnem programu Erasmus+ 2026. S 443 glasovi za, 98 proti in 47 vzdržanimi zahteva, da so državljanska vzgoja, demokratične kompetence, medijska pismenost, kritično mišljenje ter poznavanje Unije in njenih vrednot sestavni del projekta. Zahteva tudi ciljno usmerjene ukrepe za prikrajšane šole ali šole z majhnimi zmogljivostmi in zmanjšanje upravnih bremen. To ni zakon: to je seznam priporočil, naslovljenih na Komisijo, brez novih obveznosti za države članice ali za šole.
Besedilo ne vzpostavlja pilotnega projekta in ne ustvarja nobene pravice ali obveznosti. Oblikuje priporočila za Komisijo, ki ostaja edina odgovorna za zasnovo in izvajanje. Parlament zahteva redno obveščanje, vendar je ta zahteva politična zaveza, ne pravna obveznost. Države članice ohranjajo popolno pristojnost na področju izobraževanja in resolucija to izrecno poudarja.
Pravo vprašanje je drugje: pilotni projekt, napovedan v delovnem programu Erasmus+ 2026, želi preseči sodelovanje po projektih in preiti k bolj strukturiranemu in sistemskemu sodelovanju med šolami. Parlament želi vanj vključiti močno državljansko razsežnost. To je legitimno, vendar je treba izmeriti tveganje: vsak dodan cilj (državljanstvo, vključenost, mobilnost, sinergije, vrednotenje) povečuje breme, ki bo padlo na šole in nacionalne organe. Resolucija prav zahteva zmanjšanje upravnih bremen. Preveriti bo treba, da si oboje ne nasprotuje.
Parlament vztraja, da lahko sodelujejo prikrajšane šole ali šole z majhnimi zmogljivostmi ter manj privilegirani učenci. Tega cilja nihče ne bo izpodbijal. Toda vključenost ima stroške: mobilizacija podeželskih, odročnih ali šibkih šol zahteva sredstva za usklajevanje, prevoz in spremljanje. Če Komisija pomnoži merila upravičenosti in obveznosti poročanja za dokazovanje vključenosti, bo prav odvrnila šole, ki jih želi doseči. Besedilo to napol priznava z zahtevo po poenostavljenih postopkih in jasnih smernicah. To je pravi odziv.
Resolucija navaja priporočilo Sveta „Evropa v gibanju“, ki določa cilj 20 % manj privilegiranih učencev v mobilnosti do leta 2027. Ta številka je kontekst, ne obveznost, ki bi jo ustvarilo to besedilo. Ne smemo je spremeniti v novo breme za šole. Pravi pristop bi bil pustiti ustanovam in lokalnim oblastem, da same določijo svoje prednostne naloge vključenosti, s prožnim financiranjem in brez dodatnih obrazcev. Parlament ne gre tako daleč, vendar odpira vrata sinergijam z Evropskim socialnim skladom plus in jamstvom za mlade. Pod pogojem, da ti skladi ne postanejo nova plast birokracije.
Vsak cilj, dodan pilotnemu projektu, je dodatno breme za šole; Parlament to ve, vendar se še ni odločil med dolgim seznamom in resničnim izvajanjem.
Evropski parlament je sprejel resolucijo, ki naklonjeno pozdravlja prihodnji pilotni projekt Komisije o evropskih šolskih zavezništvih, napovedan v delovnem programu Erasmus+ 2026. S 443 glasovi za, 98 proti in 47 vzdržanimi zahteva, da so državljanska vzgoja, demokratične kompetence, medijska pismenost, kritično mišljenje ter poznavanje Unije in njenih vrednot sestavni del projekta. Zahteva tudi ciljno usmerjene ukrepe za prikrajšane šole ali šole z majhnimi zmogljivostmi in zmanjšanje upravnih bremen. To ni zakon: to je seznam priporočil, naslovljenih na Komisijo, brez novih obveznosti za države članice ali za šole.
Besedilo ne vzpostavlja pilotnega projekta in ne ustvarja nobene pravice ali obveznosti. Oblikuje priporočila za Komisijo, ki ostaja edina odgovorna za zasnovo in izvajanje. Parlament zahteva redno obveščanje, vendar je ta zahteva politična zaveza, ne pravna obveznost. Države članice ohranjajo popolno pristojnost na področju izobraževanja in resolucija to izrecno poudarja.
Pravo vprašanje je drugje: pilotni projekt, napovedan v delovnem programu Erasmus+ 2026, želi preseči sodelovanje po projektih in preiti k bolj strukturiranemu in sistemskemu sodelovanju med šolami. Parlament želi vanj vključiti močno državljansko razsežnost. To je legitimno, vendar je treba izmeriti tveganje: vsak dodan cilj (državljanstvo, vključenost, mobilnost, sinergije, vrednotenje) povečuje breme, ki bo padlo na šole in nacionalne organe. Resolucija prav zahteva zmanjšanje upravnih bremen. Preveriti bo treba, da si oboje ne nasprotuje.
Parlament vztraja, da lahko sodelujejo prikrajšane šole ali šole z majhnimi zmogljivostmi ter manj privilegirani učenci. Tega cilja nihče ne bo izpodbijal. Toda vključenost ima stroške: mobilizacija podeželskih, odročnih ali šibkih šol zahteva sredstva za usklajevanje, prevoz in spremljanje. Če Komisija pomnoži merila upravičenosti in obveznosti poročanja za dokazovanje vključenosti, bo prav odvrnila šole, ki jih želi doseči. Besedilo to napol priznava z zahtevo po poenostavljenih postopkih in jasnih smernicah. To je pravi odziv.
Resolucija navaja priporočilo Sveta „Evropa v gibanju“, ki določa cilj 20 % manj privilegiranih učencev v mobilnosti do leta 2027. Ta številka je kontekst, ne obveznost, ki bi jo ustvarilo to besedilo. Ne smemo je spremeniti v novo breme za šole. Pravi pristop bi bil pustiti ustanovam in lokalnim oblastem, da same določijo svoje prednostne naloge vključenosti, s prožnim financiranjem in brez dodatnih obrazcev. Parlament ne gre tako daleč, vendar odpira vrata sinergijam z Evropskim socialnim skladom plus in jamstvom za mlade. Pod pogojem, da ti skladi ne postanejo nova plast birokracije.
Vsak cilj, dodan pilotnemu projektu, je dodatno breme za šole; Parlament to ve, vendar se še ni odločil med dolgim seznamom in resničnim izvajanjem.
