Parlament je sprejel stališče, ki ohranja razlikovanje cestnin glede na emisije CO2 težkih tovornih vozil, vendar prerazvrsti vozila s ciljem zmanjšanja 30 % v letu 2030 namesto 43 %. Države članice bodo morale uporabljati prilagojene referenčne emisije za prvotne podskupine od 1. julija 2026, končni datum uporabe razlikovanja za te podskupine v skupnem sistemu uporabniških pravic pa je določen na 25. marec 2025. Besedilo, ki je bilo odobreno, je končni dogovor, dosežen s vladami EU; te morajo še dati uradno odobritev, preden postane zakon.
Obstoječa direktiva o cestninjenju cest zahteva od držav članic, da prilagajajo pristojbine za infrastrukturo in uporabniške pravice težkih tovornih vozil glede na njihov razred emisij CO2. Komisija je želela te razrede uskladiti z uredbo o standardih CO2 za težka tovorna vozila, pri čemer bi uporabila pot zmanjšanja 43 % za leto 2030 in odpravila nekatere razlike za prvotno zajete podskupine vozil. Parlament je ta pristop spremenil tako, da je ohranil mehanizem razlikovanja, vendar znižal cilj zmanjšanja na 30 % za leto 2030, kar spreminja način razvrščanja vozil in s tem višino njihovih cestnin.
Cilj CO2 za leto 2030 znižan na 30 %Vozila, ki so bila razvrščena v razreda 1 ali 2 po poti zmanjšanja 43 % za leto 2030, je treba prerazvrstiti po poti, ki temelji na cilju 30 % za leto 2030.
Prilagojene referenčne emisije od julija 2026Za podskupine vozil 4-UD, 4-RD, 4-LH, 5-RD, 5-LH, 9-RD, 9-LH, 10-RD in 10-LH morajo države članice uporabljati prilagojene referenčne emisije CO2 od 1. julija 2026.
Končni datum za skupni sistemV primeru skupnega sistema uporabniških pravic je končni datum uporabe razlikovanja za te iste podskupine vozil določen na 25. marec 2025.
Znižanja za čista vozilaDržave članice lahko odobrijo znižane stopnje ali izjeme za brezemisijska vozila od 24. marca 2022 do 30. junija 2031. Od 1. julija 2031 so znižanja za ta vozila omejena na 75 % v primerjavi z razredom 1, za vozila z nizkimi emisijami pa na 50 %, in sicer le, če za brezemisijska vozila obstaja večje znižanje.
Ocena o prikolicah v letu 2029Komisija mora najpozneje do 30. junija 2029 oceniti možnosti, da se državam članicam omogoči razlikovanje cestnin glede na značilnosti prikolic in za določitev emisij CO2 predelanih vozil in prikolic. Po potrebi lahko predloži zakonodajni predlog.
Parlament je besedilo sprejel s 475 glasovi za, 96 proti in 70 vzdržanimi.
Za cestne prevoznike bodo cestnine še naprej odvisne od emisij CO2 težkih tovornih vozil, vendar s ciljem zmanjšanja 30 % v letu 2030 namesto 43 %. To pomeni, da bi lahko bila nekatera vozila razvrščena v drug razred emisij, kar bo spremenilo znesek pristojbin, ki jih plačujejo. Države članice morajo uporabljati prilagojene referenčne emisije za prvotne podskupine od 1. julija 2026, končni datum za skupni sistem uporabniških pravic pa je 25. marec 2025. Znižanja za brezemisijska in nizkoemisijska vozila ostajajo možna do leta 2031, po tem datumu pa veljajo omejitve.
Parlament je sprejel stališče, ki ohranja razlikovanje cestninskih pristojbin glede na emisije CO2 težkih tovornih vozil, vendar prerazvršča vozila s ciljem zmanjšanja 30 % v letu 2030 namesto 43 %. Konkretno to pomeni, da bodo tovornjaki, ki so bili po stari poti 43 % uvrščeni v razreda 1 ali 2, prerazvrščeni po poti 30 %. Ta sprememba, predstavljena kot poenostavitev, spreminja višino pristojbin, ki jih bodo plačevali prevozniki, in signal, poslan proizvajalcem.
Znižanje cilja zmanjšanja s 43 % na 30 % za leto 2030 ni tehnična poenostavitev. Pot zmanjševanja emisij služi razvrščanju vsakega vozila v razred CO2 in prav ta razred določa cestninsko pristojbino. Z manj zahtevno potjo se vozilom z višjimi emisijami omogoča, da ostanejo v nižjih razredih in torej plačujejo manj. Parlament se je odločil zmanjšati pritisk na prevoznike, vendar pošilja nasprotujoč signal proizvajalcem, ki so vlagali v čistejše pogonske sisteme.
Mehanizem je preprost: bolj ko je pot ambiciozna, težje tovornjak doseže visok razred in višja je cestninska pristojbina za onesnažujoča vozila. S prehodom s 43 % na 30 % se znižuje vstopni prag v dobre razrede. Prevozniki, ki so kupili nova in čista vozila, so tako manj nagrajeni, medtem ko lastniki starejših vozil vidijo nižji račun. To ni nevtralno: gre za implicitni prenos bremena na davkoplačevalce in podjetja, ki so ukrepala vnaprej.
Komisija je predlagala uskladitev razredov z uredbo o CO2 za težka tovorna vozila s potjo 43 %. Parlament je ta pristop spremenil tako, da je obdržal mehanizem razlikovanja, a spremenil cilj. Ne gre torej za zavrnitev načela onesnaževalec plača, temveč za osлабitev njegove intenzivnosti. Države članice bodo morale to novo pot prenesti v nacionalno zakonodajo do 31. decembra 2027, nekatere določbe pa se bodo uporabljale od 1. januarja 2028.
Cestni prevozniki se bodo morali prilagoditi novim pravilom razvrščanja. Za podskupine vozil 4-UD, 4-RD, 4-LH, 5-RD, 5-LH, 9-RD, 9-LH, 10-RD in 10-LH se bodo prilagojene referenčne emisije uporabljale od 1. julija 2026. To pomeni, da bodo cestninske pristojbine za te kategorije preračunane na podlagi nove poti, kar bo neposredno vplivalo na obratovalne stroške. Podjetja, ki so vlagala v nove vozne parke, bi lahko izgubila del konkurenčne prednosti, druga pa bodo imela olajšavo.
Besedilo ohranja možnost, da države članice do 30. junija 2031 odobrijo znižanja za brezemisijska vozila, nato pa jih omejuje na 75 % glede na razred 1. Za vozila z nizkimi emisijami je znižanje od 1. julija 2031 omejeno na 50 % in le, če se za brezemisijska vozila uporablja višje znižanje. Te zgornje meje uvajajo predvidljivost, hkrati pa zmanjšujejo spodbudo za nakup čistih vozil po letu 2031. Proizvajalci morajo to upoštevati v svojih proizvodnih načrtih.
Komisija bo morala do 30. junija 2029 oceniti možnosti za razlikovanje cestninskih pristojbin glede na značilnosti priklopnikov in za določitev emisij CO2 predelanih vozil. Predložiti bo lahko zakonodajni predlog. Ta ocena je dobrodošla, vendar prihaja pozno: prevozniki, ki vlagajo v zmogljive priklopnike, že leta čakajo na tarifni signal. Pristop, ki bi temeljil na trgu, bi pomenil, da državam članicam omogočimo zgodnejše preizkušanje, ne da bi čakali na centralizirano oceno.
S tem ko Parlament znižuje cilj s 43 % na 30 %, zmanjšuje pritisk na onesnaževalce in pošilja račun tistim, ki so že vlagali v čistejše tovornjake.
Parlament je sprejel stališče, ki ohranja razlikovanje cestninskih pristojbin glede na emisije CO2 težkih tovornih vozil, vendar prerazvršča vozila s ciljem zmanjšanja 30 % v letu 2030 namesto 43 %. Konkretno to pomeni, da bodo tovornjaki, ki so bili po stari poti 43 % uvrščeni v razreda 1 ali 2, prerazvrščeni po poti 30 %. Ta sprememba, predstavljena kot poenostavitev, spreminja višino pristojbin, ki jih bodo plačevali prevozniki, in signal, poslan proizvajalcem.
Znižanje cilja zmanjšanja s 43 % na 30 % za leto 2030 ni tehnična poenostavitev. Pot zmanjševanja emisij služi razvrščanju vsakega vozila v razred CO2 in prav ta razred določa cestninsko pristojbino. Z manj zahtevno potjo se vozilom z višjimi emisijami omogoča, da ostanejo v nižjih razredih in torej plačujejo manj. Parlament se je odločil zmanjšati pritisk na prevoznike, vendar pošilja nasprotujoč signal proizvajalcem, ki so vlagali v čistejše pogonske sisteme.
Mehanizem je preprost: bolj ko je pot ambiciozna, težje tovornjak doseže visok razred in višja je cestninska pristojbina za onesnažujoča vozila. S prehodom s 43 % na 30 % se znižuje vstopni prag v dobre razrede. Prevozniki, ki so kupili nova in čista vozila, so tako manj nagrajeni, medtem ko lastniki starejših vozil vidijo nižji račun. To ni nevtralno: gre za implicitni prenos bremena na davkoplačevalce in podjetja, ki so ukrepala vnaprej.
Komisija je predlagala uskladitev razredov z uredbo o CO2 za težka tovorna vozila s potjo 43 %. Parlament je ta pristop spremenil tako, da je obdržal mehanizem razlikovanja, a spremenil cilj. Ne gre torej za zavrnitev načela onesnaževalec plača, temveč za osлабitev njegove intenzivnosti. Države članice bodo morale to novo pot prenesti v nacionalno zakonodajo do 31. decembra 2027, nekatere določbe pa se bodo uporabljale od 1. januarja 2028.
Cestni prevozniki se bodo morali prilagoditi novim pravilom razvrščanja. Za podskupine vozil 4-UD, 4-RD, 4-LH, 5-RD, 5-LH, 9-RD, 9-LH, 10-RD in 10-LH se bodo prilagojene referenčne emisije uporabljale od 1. julija 2026. To pomeni, da bodo cestninske pristojbine za te kategorije preračunane na podlagi nove poti, kar bo neposredno vplivalo na obratovalne stroške. Podjetja, ki so vlagala v nove vozne parke, bi lahko izgubila del konkurenčne prednosti, druga pa bodo imela olajšavo.
Besedilo ohranja možnost, da države članice do 30. junija 2031 odobrijo znižanja za brezemisijska vozila, nato pa jih omejuje na 75 % glede na razred 1. Za vozila z nizkimi emisijami je znižanje od 1. julija 2031 omejeno na 50 % in le, če se za brezemisijska vozila uporablja višje znižanje. Te zgornje meje uvajajo predvidljivost, hkrati pa zmanjšujejo spodbudo za nakup čistih vozil po letu 2031. Proizvajalci morajo to upoštevati v svojih proizvodnih načrtih.
Komisija bo morala do 30. junija 2029 oceniti možnosti za razlikovanje cestninskih pristojbin glede na značilnosti priklopnikov in za določitev emisij CO2 predelanih vozil. Predložiti bo lahko zakonodajni predlog. Ta ocena je dobrodošla, vendar prihaja pozno: prevozniki, ki vlagajo v zmogljive priklopnike, že leta čakajo na tarifni signal. Pristop, ki bi temeljil na trgu, bi pomenil, da državam članicam omogočimo zgodnejše preizkušanje, ne da bi čakali na centralizirano oceno.
S tem ko Parlament znižuje cilj s 43 % na 30 %, zmanjšuje pritisk na onesnaževalce in pošilja račun tistim, ki so že vlagali v čistejše tovornjake.
