Evropski parlament je sprejel resolucijo, ki ostro obsoja poskus vladajoče stranke Gruzijske sanje, da prepove opozicijske stranke v Gruziji, in zahteva takojšen umik ustavne tožbe, vložene proti njim. Zahteva tudi takojšnjo in brezpogojno izpustitev vseh političnih zapornikov, razveljavitev določb, ki omogočajo nesorazmerne omejitve, ter ponovno poziva k ciljnim sankcijam in prepovedim vstopa za gruzijske odgovorne osebe. Besedilo je bilo sprejeto s 445 glasovi za, 37 proti in 97 vzdržanimi. Parlament poziva Komisijo in države članice k ukrepanju, vendar ta resolucija ni zakon in ne nalaga pravnih obveznosti.
Razmere v Gruziji se že več let slabšajo na področju demokracije, svobode medijev in vladavine prava. Novembra 2025 je gruzijski parlament, ki ga nadzorujejo Gruzijske sanje, sprožil postopek pred ustavnim sodiščem za prepoved več opozicijskih strank, med njimi Združenega nacionalnega gibanja, Koalicije za spremembe in koalicije Močna Gruzija, Lelo. Septembra 2026 je bila v ta postopek dodana stranka Za Gruzijo, edina opozicijska stranka, ki je še zastopana v parlamentu. Evropski parlament meni, da je cilj tega prizadevanja odpraviti vsako legitimno politično opozicijo in Gruzijo spremeniti v enopartijski režim. Opozarja, da vsak poskus prepovedi uveljavljenih strank Gruzijo oddaljuje od Evropske unije in preprečuje napredek k pristopu.
Umik ustavne tožbeParlament ostro obsoja poskus prepovedi gruzijskih opozicijskih strank in zahteva takojšen umik ustavne tožbe, vložene proti njim.
Izpustitev političnih zapornikovZahteva takojšnjo in brezpogojno izpustitev vseh političnih zapornikov, med njimi Elene Khoshtaria, Mzie Amaglobeli, Mikheila Saakashvilija, Giorgija Baramidzeja in Nike Melie, ter vseh oseb, pridržanih zaradi mirnega protestiranja.
Razveljavitev nesorazmernih omejitevZahteva razveljavitev določb, ki omogočajo nesorazmerne omejitve za stranke in osebe, povezane s prepovedanimi strankami, ter prenehanje oviranja evropskih političnih fundacij.
Ciljne sankcije in prepovedi vstopaPonovno poziva k ciljnim sankcijam in prepovedim vstopa za odgovorne za nazadovanje demokracije, nasilno represijo in politično preganjanje, začenši z Bidzino Ivanishvilijem, Irakliem Kobakhidzejem, Shalvo Papuashvilijem in Kakho Kaladzejem.
Podpora evropskim težnjamPonovno potrjuje svojo neomajno podporo evropskim težnjam gruzijskega ljudstva in opozarja, da vsak poskus prepovedi uveljavljenih političnih strank Gruzijo oddaljuje od Unije in preprečuje vsak napredek k pristopu.
Resolucija je bila sprejeta s 445 glasovi za, 37 proti in 97 vzdržanimi pri elektronskem poimenskem glasovanju.
Za evropske državljane ta resolucija izraža uradno stališče Evropskega parlamenta o političnih razmerah v Gruziji. Ne ustvarja novih zakonov ali pravnih obveznosti za države članice ali za Gruzijo. Poziva Evropsko unijo in njene države članice, naj sprejmejo konkretne ukrepe, zlasti ciljne sankcije in prepovedi vstopa za imenovane gruzijske odgovorne osebe, ter poskrbijo, da bo slabšanje razmer v Gruziji imelo posledice. Parlament tudi ponovno potrjuje, da so evropske težnje gruzijskega ljudstva podprte in da prepoved opozicijskih strank pomeni oviro za pristop k Uniji.
Evropski parlament je sprejel resolucijo, ki obsoja poskus Gruzijske sanje, da prepove opozicijske stranke, in zahteva takojšen umik ustavne tožbe. S 445 glasovi za, 37 proti in 97 vzdržanimi imenuje štiri odgovorne in zahteva ciljne sankcije. Toda resolucija ni zakon: ne ustvarja nobene pravne obveznosti. Pravo vprašanje je drugje: bodo Unija in države članice končno te besede prevedle v konkretne posledice?
Parlament se ne zadovolji z obsodbo. Ugotavlja, da prepoved edine opozicijske stranke, ki je še zastopana v parlamentu, nasprotuje različici režima, da so bile cilj le stranke, ki parlament »bojkotirajo«. To je priznanje: manever je res usmerjen v odpravo vsakršne legitimne opozicije, tudi tiste, ki igra po institucionalnih pravilih. Z imenovanjem Bidzine Ivanišvilija, Irakli Kobakhidzeja, Shalvo Papuašvilija in Kakho Kaladzeja Parlament določa individualno odgovornost. Toda resolucija ni zakon: ne ustvarja nobene pravne obveznosti. Sankcije in prepovedi vstopa ostajajo pozivi, naslovljeni na Svet in države članice. Brez zavezujoče odločitve pa ta imena ostajajo le besede na papirju.
Parlament med drugim obžaluje, da Unija in večina držav članic še vedno nista sprejeli ukrepov, da bi slabšanje razmer v Gruziji privedlo do konkretnih posledic. To je šibka točka resolucije: ugotavlja nedelovanje, ne da bi ustvarila mehanizem, ki bi ga odpravil. Pristop, ki bi temeljil na subsidiarnosti in odgovornosti, bi pomenil, da se pomoč in vizumi izrecno pogojujejo s preverljivimi merili, vsaki državi članici pa se prepusti odgovornost za lastne odločitve. Tu Unija govori z enim glasom, a ne odloča.
Resolucija opozarja, da vsak poskus prepovedi uveljavljenih strank Gruzijo oddaljuje od Unije in onemogoča vsak napredek pri pristopu. Mehanizem je preprost: brez delujoče politične opozicije ni demokracije, brez demokracije pa niso izpolnjena kopenhagenska merila. Gruzija torej ne more napredovati pri pristopu, dokler ta ustavna tožba ostaja odprta. Parlament ponovno potrjuje podporo evropskim težnjam gruzijskega naroda, a postavlja jasen pogoj: umik tožbe in izpustitev političnih zapornikov.
Besedilo zahteva tudi razveljavitev določb, ki omogočajo nesorazmerne omejitve za stranke in osebe, povezane s prepovedanimi strankami, ter konec oviranja evropskih političnih fundacij, med katerimi so bili uradi Konrad Adenauer in Friedrich Naumann septembra 2026 prisiljeni zapreti v Tbilisiju. To so konkretni ukrepi, ki pa ostajajo zahteve, naslovljene na gruzijske oblasti. Parlament jih ne more vsiliti. Lahko le ugotovi, da se sedanji režim oddaljuje od vrednot, ki jih trdi, da jih brani.
Imenovanje odgovornih ima vrednost le, če se Unija preneha zadovoljevati z besedami.
Evropski parlament je sprejel resolucijo, ki obsoja poskus Gruzijske sanje, da prepove opozicijske stranke, in zahteva takojšen umik ustavne tožbe. S 445 glasovi za, 37 proti in 97 vzdržanimi imenuje štiri odgovorne in zahteva ciljne sankcije. Toda resolucija ni zakon: ne ustvarja nobene pravne obveznosti. Pravo vprašanje je drugje: bodo Unija in države članice končno te besede prevedle v konkretne posledice?
Parlament se ne zadovolji z obsodbo. Ugotavlja, da prepoved edine opozicijske stranke, ki je še zastopana v parlamentu, nasprotuje različici režima, da so bile cilj le stranke, ki parlament »bojkotirajo«. To je priznanje: manever je res usmerjen v odpravo vsakršne legitimne opozicije, tudi tiste, ki igra po institucionalnih pravilih. Z imenovanjem Bidzine Ivanišvilija, Irakli Kobakhidzeja, Shalvo Papuašvilija in Kakho Kaladzeja Parlament določa individualno odgovornost. Toda resolucija ni zakon: ne ustvarja nobene pravne obveznosti. Sankcije in prepovedi vstopa ostajajo pozivi, naslovljeni na Svet in države članice. Brez zavezujoče odločitve pa ta imena ostajajo le besede na papirju.
Parlament med drugim obžaluje, da Unija in večina držav članic še vedno nista sprejeli ukrepov, da bi slabšanje razmer v Gruziji privedlo do konkretnih posledic. To je šibka točka resolucije: ugotavlja nedelovanje, ne da bi ustvarila mehanizem, ki bi ga odpravil. Pristop, ki bi temeljil na subsidiarnosti in odgovornosti, bi pomenil, da se pomoč in vizumi izrecno pogojujejo s preverljivimi merili, vsaki državi članici pa se prepusti odgovornost za lastne odločitve. Tu Unija govori z enim glasom, a ne odloča.
Resolucija opozarja, da vsak poskus prepovedi uveljavljenih strank Gruzijo oddaljuje od Unije in onemogoča vsak napredek pri pristopu. Mehanizem je preprost: brez delujoče politične opozicije ni demokracije, brez demokracije pa niso izpolnjena kopenhagenska merila. Gruzija torej ne more napredovati pri pristopu, dokler ta ustavna tožba ostaja odprta. Parlament ponovno potrjuje podporo evropskim težnjam gruzijskega naroda, a postavlja jasen pogoj: umik tožbe in izpustitev političnih zapornikov.
Besedilo zahteva tudi razveljavitev določb, ki omogočajo nesorazmerne omejitve za stranke in osebe, povezane s prepovedanimi strankami, ter konec oviranja evropskih političnih fundacij, med katerimi so bili uradi Konrad Adenauer in Friedrich Naumann septembra 2026 prisiljeni zapreti v Tbilisiju. To so konkretni ukrepi, ki pa ostajajo zahteve, naslovljene na gruzijske oblasti. Parlament jih ne more vsiliti. Lahko le ugotovi, da se sedanji režim oddaljuje od vrednot, ki jih trdi, da jih brani.
Imenovanje odgovornih ima vrednost le, če se Unija preneha zadovoljevati z besedami.
