Evropski parlament je dal soglasje k sklenitvi sporazuma med Evropsko unijo in Švico o prenosu podatkov iz evidence podatkov o potnikih (PNR) za preprečevanje in odkrivanje terorističnih kaznivih dejanj in hudih oblik kriminala ter za preiskovanje in pregon v zvezi s tem. Poslanci so glasovali za sporazum s 549 glasovi za, 75 proti in 30 vzdržanimi. Parlament tako sledi predlogu Komisije, ki je ta sporazum pogajala. Ne gre za pogajalski mandat niti za stališče v prvi obravnavi o začasnem sporazumu: Parlament soglaša z že dogovorjenim sporazumom.
Evropska unija in Švica sta se pogajali o sporazumu, ki ureja prenos podatkov iz evidence podatkov o potnikih (PNR) med letalskimi prevozniki in švicarskimi organi, z namenom preprečevanja in odkrivanja terorističnih kaznivih dejanj in hudih oblik kriminala. Evropska komisija je vodila ta pogajanja in Parlamentu predlagala, naj odobri sklenitev sporazuma. Svet je to odobritev zahteval v skladu s pogodbama. Parlament, ki je bil zaprošen za soglasje, se je moral izreči z enim samim glasovanjem: odobriti ali zavrniti sporazum, brez možnosti sprememb.
Odobritev sporazumaParlament daje soglasje k sklenitvi sporazuma med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o prenosu podatkov iz evidence podatkov o potnikih (PNR) za preprečevanje in odkrivanje terorističnih kaznivih dejanj in hudih oblik kriminala ter za preiskovanje in pregon v zvezi s tem.
Posredovanje stališčaPredsednik Parlamenta je zadolžen, da stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Švicarske konfederacije.
Glasovanje poimenskoGlasovanje je potekalo z elektronskim poimenskim glasovanjem: 549 poslancev je glasovalo za, 75 proti in 30 se jih je vzdržalo.
Parlament je sprejel resolucijo o soglasju s 549 glasovi za, 75 proti in 30 vzdržanimi (elektronsko poimensko glasovanje).
Konkretno bodo podatki iz evidence podatkov o potnikih (PNR) za lete med Evropsko unijo in Švico lahko preneseni in uporabljeni s strani švicarskih organov in organov držav članic za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in pregon terorističnih kaznivih dejanj in hudih oblik kriminala. Podatki prizadetih potnikov bodo obdelani v tem okviru. Sporazum sam določa pravila tega prenosa; resolucija Parlamenta ga le odobri. Svet lahko zdaj sklene sporazum, ki bo postal zavezujoč za pogodbenice.
Evropski parlament je dal zeleno luč sporazumu EU-Švica o prenosu podatkov iz evidenc potnikov (PNR) s 549 glasovi za, 75 proti in 30 vzdržanimi. Množično glasovanje, ki pa potrjuje že izpogajano besedilo brez možnosti amandmajev. Pravo vprašanje ni, ali varnost upravičuje ta prenos, temveč kdo nadzoruje evidence in za kakšno ceno za svoboščine.
Parlament je bil pozvan k odobritvi: lahko je sporazum odobril ali zavrnil, ne pa ga spreminjal. Z glasovanjem za potrjuje mehanizem prenosa osebnih podatkov v tretjo državo, ne da bi vanj lahko vgradil zaščitne ukrepe. To ni postopkovna kritika: to je ugotovitev o neravnovesju. Države članice in Komisija so se pogajale; Parlament, edina neposredno izvoljena institucija, je imel le izbiro med da in ne.
Sporazum sam določa pravila: kateri podatki se prenašajo, iz katerih razlogov, koliko časa in s kakšnim nadzorom. Odobreno besedilo o vsem tem ne pove ničesar. Državljani, ki letijo med EU in Švico, bodo njihove podatke obdelovali švicarski organi in organi držav članic, ne da bi Parlament lahko vplival na ravnovesje med varnostjo in zasebnostjo. To je prenos moči na izvršno oblast in na tretjo državo v imenu boja proti terorizmu.
Policijsko in pravosodno sodelovanje s Švico je potrebno. Terorizem in organizirani kriminal se ne ustavita na mejah in država, ki si deli meje z EU, mora biti sposobna izmenjevati informacije. Toda varnost ni bianco menica. Vsaka evidenca osebnih podatkov ustvarja tveganje zlorabe, napake, odtujitve. Načelo sorazmernosti zahteva, da to tveganje izmerimo in da predvidimo učinkovita pravna sredstva za prizadete osebe.
A sporazum je bil izpogajan v postopku, ki Parlamentu odvzema vsakršno možnost amandmajev. Zaščitni ukrepi morda obstajajo v besedilu sporazuma, a o njih na tem glasovanju ni bilo javne razprave. Dosledno liberalen pristop bi zahteval, da se sporazum podvrže podrobnemu pregledu, z jasnimi omejitvami hrambe podatkov in neodvisnim sodnim nadzorom. Množično soglasje Parlamenta te zahteve ne odvezuje: zaradi njega je še nujnejša.
Odobriti sporazum, ne da bi se ga lahko dotaknili, ni izvajanje demokratičnega nadzora, ampak potrjevanje kompromisa, izpogajanega drugje.
Evropski parlament je dal zeleno luč sporazumu EU-Švica o prenosu podatkov iz evidenc potnikov (PNR) s 549 glasovi za, 75 proti in 30 vzdržanimi. Množično glasovanje, ki pa potrjuje že izpogajano besedilo brez možnosti amandmajev. Pravo vprašanje ni, ali varnost upravičuje ta prenos, temveč kdo nadzoruje evidence in za kakšno ceno za svoboščine.
Parlament je bil pozvan k odobritvi: lahko je sporazum odobril ali zavrnil, ne pa ga spreminjal. Z glasovanjem za potrjuje mehanizem prenosa osebnih podatkov v tretjo državo, ne da bi vanj lahko vgradil zaščitne ukrepe. To ni postopkovna kritika: to je ugotovitev o neravnovesju. Države članice in Komisija so se pogajale; Parlament, edina neposredno izvoljena institucija, je imel le izbiro med da in ne.
Sporazum sam določa pravila: kateri podatki se prenašajo, iz katerih razlogov, koliko časa in s kakšnim nadzorom. Odobreno besedilo o vsem tem ne pove ničesar. Državljani, ki letijo med EU in Švico, bodo njihove podatke obdelovali švicarski organi in organi držav članic, ne da bi Parlament lahko vplival na ravnovesje med varnostjo in zasebnostjo. To je prenos moči na izvršno oblast in na tretjo državo v imenu boja proti terorizmu.
Policijsko in pravosodno sodelovanje s Švico je potrebno. Terorizem in organizirani kriminal se ne ustavita na mejah in država, ki si deli meje z EU, mora biti sposobna izmenjevati informacije. Toda varnost ni bianco menica. Vsaka evidenca osebnih podatkov ustvarja tveganje zlorabe, napake, odtujitve. Načelo sorazmernosti zahteva, da to tveganje izmerimo in da predvidimo učinkovita pravna sredstva za prizadete osebe.
A sporazum je bil izpogajan v postopku, ki Parlamentu odvzema vsakršno možnost amandmajev. Zaščitni ukrepi morda obstajajo v besedilu sporazuma, a o njih na tem glasovanju ni bilo javne razprave. Dosledno liberalen pristop bi zahteval, da se sporazum podvrže podrobnemu pregledu, z jasnimi omejitvami hrambe podatkov in neodvisnim sodnim nadzorom. Množično soglasje Parlamenta te zahteve ne odvezuje: zaradi njega je še nujnejša.
Odobriti sporazum, ne da bi se ga lahko dotaknili, ni izvajanje demokratičnega nadzora, ampak potrjevanje kompromisa, izpogajanega drugje.
