Evropski parlament je sprejel resolucijo, ki pozdravlja predlog Komisije o 28. režimu za podjetja (EU Inc.) in zahteva prihodnji neobvezni davčni steber. Ta steber bi bil sprva omejen na nekatera podjetja, kot so čezmejna zagonska in hitro rastoča podjetja, z enotno konsolidirano davčno osnovo in enotno digitalno točko za storitve. Besedilo tega režima ne vzpostavlja: Komisijo poziva k ukrepanju. Glasovanje je prejelo 366 glasov za, 192 proti in 39 vzdržanih.
Komisija je predlagala pravni okvir za 28. režim družb (EU Inc.) in priporočilo z dne 18. marca 2026, ki opredeljuje upravičena mlada podjetja in hitro rastoča podjetja, pri čemer naj bi davčni steber dodali pozneje. Parlament pozdravlja ta predlog, vendar poudarja, da ne sme nadomestiti prizadevanj za zmanjšanje razdrobljenosti med nacionalnimi pravili. Zahteva, da je davčni steber neobvezen, modularni in sprva omejen na podmnožico podjetij ter da ne ustvarja nepoštenih davčnih ugodnosti, navideznih družb ali davčnega turizma.
Neobvezni in omejeni davčni steberParlament vztraja, da mora biti prihodnji davčni steber neobvezen, jasen in pravno varen sistem, ki je kadar koli odprt drugim državam članicam in je sprva omejen na podmnožico podjetij, kot so čezmejna zagonska in hitro rastoča podjetja, usmerjena v rast.
Enotna konsolidirana davčna osnovaPredlaga, da naj davčni steber cilja na enotno konsolidirano osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb sodelujočih podjetij po vsej Uniji, z enotno metodo določanja obdavčljivega dohodka v skladu s smernicami OECD, ne da bi se omejilo pravico držav članic do določanja davčnih stopenj.
Enotna točka za storitve in enotna davčna številkaZahteva, da sta enotna in v celoti digitalna registracija na enotni točki za storitve ter enotna davčna identifikacijska številka privzeta norma, s standardizirano dokumentacijo, predlogami in enotnim vmesnikom za vlaganje davčnih napovedi.
Boj proti zlorabamDo davčnega stebra bi lahko dostopala le podjetja, ki v Uniji opravljajo resnično gospodarsko dejavnost; ne sme voditi k navideznim družbam ali poštnim predalom niti k davčnemu turizmu. Podjetje, ki je bilo pravnomočno spoznano za krivo kršitve pravil o goljufijah, davčni utaji, socialni varnosti ali sodelovanju delavcev, ne bi moglo sodelovati.
Pregled vsaka štiri letaKomisija je pozvana, da vsaka štiri leta opravi celovit pregled in po potrebi revizijo davčnih vidikov 28. režima, zlasti glede stopnje sprejetja med MSP, zagonskimi in hitro rastočimi podjetji.
Resolucija je bila sprejeta s 366 glasovi za, 192 proti in 39 vzdržanimi na elektronskem glasovanju po imenih.
Za državljane in podjetja ta resolucija še ne spreminja davčnih pravil: Komisijo poziva, naj predlaga prihodnji neobvezni davčni steber. Če bo temu sledila, bi lahko čezmejna zagonska in hitro rastoča podjetja imela koristi od enotne konsolidirane davčne osnove in enotne digitalne točke za storitve, kar bi poenostavilo njihove davčne obveznosti v več državah Unije. Besedilo vztraja, da ta režim ne sme ustvarjati nepoštenih davčnih ugodnosti in ne sme omogočati izogibanja zaščiti delavcev.
Evropski parlament je sprejel resolucijo, ki naklonjeno pozdravlja predlog Komisije o 28. režimu za podjetja (EU Inc.) in zahteva prihodnji neobvezni davčni del. Ta del bi bil sprva omejen na nekatera podjetja, kot so čezmejna zagonska in hitro rastoča podjetja, z enotno konsolidirano davčno osnovo in enotno digitalno točko. Besedilo tega režima ne vzpostavlja: Komisijo poziva k ukrepanju. Glasovanje je prineslo 366 glasov za, 192 proti in 39 vzdržanih.
Sprejeta resolucija ni zakon: izraža politično stališče Parlamenta in Komisijo poziva, naj predlaga prihodnji davčni del. Zato ne ustvarja niti konsolidirane davčne osnove niti zavezujočih davčnih spodbud. Za podjetja se še nič ne spremeni. A signal je jasen: Parlament želi neobvezen evropski davčni režim, sprva omejen na čezmejna zagonska in hitro rastoča podjetja, z enotno konsolidirano davčno osnovo in enotno digitalno točko.
Mehanizem je preprost: z omejitvijo začetnega področja uporabe na podmnožico podjetij želi Parlament projekt narediti politično izvedljiv. Zagonska in hitro rastoča podjetja ustvarjajo malo davčnih prihodkov za države članice, kar zmanjšuje bojazen pred izgubo suverenosti. Toda ta omejitev ima ceno: podjetja, ki ne ustrezajo merilom priporočila z dne 18. marca 2026 (izdatki za raziskave in razvoj, velikost), bodo še naprej podvržena davčni razdrobljenosti. Parlament zahteva, da se režim v prihodnosti odpre drugim podjetjem, vendar brez zavezujočega časovnega načrta.
Parlament predlaga, da bi prihodnji davčni del ciljal na enotno konsolidirano osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb sodelujočih podjetij po vsej Uniji, z enotno metodo določanja obdavčljivega dohodka v skladu s smernicami OECD. Države članice bi obdržale pristojnost za določanje stopenj. To je korak k poenostavitvi: ena sama osnova za vse evropske dejavnosti namesto 27 različnih izračunov. Toda besedilo ne gre tako daleč, da bi predlagalo resnično konsolidacijo čezmejnih izgub, kar bi omejilo prednost za podjetja v širjenju.
Enotna točka in enotna davčna številka sta dobrodošla poenostavitvena ukrepa. Zmanjšala bi upravne stroške za podjetja, ki se širijo v več držav članic. Vendar besedilo ostaja nejasno glede izvajanja: kdo bo upravljal to točko? Kako bodo nacionalni davčni organi sodelovali? Parlament zahteva enoten vmesnik za vlaganje, vendar ne opredeljuje sredstev. Tveganje je, da se bo napovedana poenostavitev zaletela v zapletenost nacionalnih postopkov.
Parlament vztraja, da lahko do davčnega dela dostopajo le podjetja, ki v Uniji opravljajo resnično gospodarsko dejavnost, in da so slamnata podjetja izključena. Zahteva tudi, da podjetja, obsojena zaradi goljufije ali davčne utaje, ne morejo sodelovati. Ti zaščitni ukrepi so legitimni, vendar pomenijo dodatne kontrole. Za zagonsko podjetje vsaka kontrola pomeni čas in denar. Besedilo ne pojasnjuje, kako bodo ta preverjanja financirana niti ali bodo sorazmerna z velikostjo podjetij.
Parlament zahteva tudi, da so davčne spodbude usklajene in strogo pogojene, osredotočene na raziskave in razvoj ter ponovno vlaganje. Cilj je preprečiti škodljivo davčno konkurenco. Toda pogojevanje spodbud s strogimi merili lahko podjetja odvrne od tega, da bi jih zahtevala, zlasti najmanjša. Besedilo ne pove, kdo bo ocenjeval te pogoje niti po katerih merilih. Tveganje je, da se ustvari zapleten sistem, ki bo koristil predvsem podjetjem, ki imajo sredstva za krmarjenje po upravnih labirintih.
Parlament zahteva neobvezen davčni režim, a ga še ni ustvaril. Zagonska podjetja pričakujejo dejanja, ne resolucij.
Evropski parlament je sprejel resolucijo, ki naklonjeno pozdravlja predlog Komisije o 28. režimu za podjetja (EU Inc.) in zahteva prihodnji neobvezni davčni del. Ta del bi bil sprva omejen na nekatera podjetja, kot so čezmejna zagonska in hitro rastoča podjetja, z enotno konsolidirano davčno osnovo in enotno digitalno točko. Besedilo tega režima ne vzpostavlja: Komisijo poziva k ukrepanju. Glasovanje je prineslo 366 glasov za, 192 proti in 39 vzdržanih.
Sprejeta resolucija ni zakon: izraža politično stališče Parlamenta in Komisijo poziva, naj predlaga prihodnji davčni del. Zato ne ustvarja niti konsolidirane davčne osnove niti zavezujočih davčnih spodbud. Za podjetja se še nič ne spremeni. A signal je jasen: Parlament želi neobvezen evropski davčni režim, sprva omejen na čezmejna zagonska in hitro rastoča podjetja, z enotno konsolidirano davčno osnovo in enotno digitalno točko.
Mehanizem je preprost: z omejitvijo začetnega področja uporabe na podmnožico podjetij želi Parlament projekt narediti politično izvedljiv. Zagonska in hitro rastoča podjetja ustvarjajo malo davčnih prihodkov za države članice, kar zmanjšuje bojazen pred izgubo suverenosti. Toda ta omejitev ima ceno: podjetja, ki ne ustrezajo merilom priporočila z dne 18. marca 2026 (izdatki za raziskave in razvoj, velikost), bodo še naprej podvržena davčni razdrobljenosti. Parlament zahteva, da se režim v prihodnosti odpre drugim podjetjem, vendar brez zavezujočega časovnega načrta.
Parlament predlaga, da bi prihodnji davčni del ciljal na enotno konsolidirano osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb sodelujočih podjetij po vsej Uniji, z enotno metodo določanja obdavčljivega dohodka v skladu s smernicami OECD. Države članice bi obdržale pristojnost za določanje stopenj. To je korak k poenostavitvi: ena sama osnova za vse evropske dejavnosti namesto 27 različnih izračunov. Toda besedilo ne gre tako daleč, da bi predlagalo resnično konsolidacijo čezmejnih izgub, kar bi omejilo prednost za podjetja v širjenju.
Enotna točka in enotna davčna številka sta dobrodošla poenostavitvena ukrepa. Zmanjšala bi upravne stroške za podjetja, ki se širijo v več držav članic. Vendar besedilo ostaja nejasno glede izvajanja: kdo bo upravljal to točko? Kako bodo nacionalni davčni organi sodelovali? Parlament zahteva enoten vmesnik za vlaganje, vendar ne opredeljuje sredstev. Tveganje je, da se bo napovedana poenostavitev zaletela v zapletenost nacionalnih postopkov.
Parlament vztraja, da lahko do davčnega dela dostopajo le podjetja, ki v Uniji opravljajo resnično gospodarsko dejavnost, in da so slamnata podjetja izključena. Zahteva tudi, da podjetja, obsojena zaradi goljufije ali davčne utaje, ne morejo sodelovati. Ti zaščitni ukrepi so legitimni, vendar pomenijo dodatne kontrole. Za zagonsko podjetje vsaka kontrola pomeni čas in denar. Besedilo ne pojasnjuje, kako bodo ta preverjanja financirana niti ali bodo sorazmerna z velikostjo podjetij.
Parlament zahteva tudi, da so davčne spodbude usklajene in strogo pogojene, osredotočene na raziskave in razvoj ter ponovno vlaganje. Cilj je preprečiti škodljivo davčno konkurenco. Toda pogojevanje spodbud s strogimi merili lahko podjetja odvrne od tega, da bi jih zahtevala, zlasti najmanjša. Besedilo ne pove, kdo bo ocenjeval te pogoje niti po katerih merilih. Tveganje je, da se ustvari zapleten sistem, ki bo koristil predvsem podjetjem, ki imajo sredstva za krmarjenje po upravnih labirintih.
Parlament zahteva neobvezen davčni režim, a ga še ni ustvaril. Zagonska podjetja pričakujejo dejanja, ne resolucij.
