Evropski parlament je sprejel resolucijo, ki obsoja vojno Rusije proti Ukrajini in zahteva, da Unija in njene države članice povečajo vojaško pomoč Kijevu, zlasti sisteme zračne obrambe in rakete dolgega dosega. Besedilo zahteva tudi trdna in pravno zavezujoča varnostna zagotovila za Ukrajino ter takojšen in brezpogojen umik vseh ruskih sil z ukrajinskega ozemlja. Parlament poziva Komisijo k ukrepanju; to ni zakon.
Komisija vsako leto objavi poročilo o Ukrajini, ki je podlaga za razpravo v Parlamentu. To poročilo je spremljevalni dokument: ne predlaga nobenih zavezujočih zakonodajnih ukrepov. Parlament je zato sprejel svoje politično stališče o razmerah v Ukrajini in o odzivu, ki bi ga morala dati Evropska unija.
Zahtevan ruski umikParlament zahteva, da Rusija takoj in brezpogojno preneha z vsemi vojaškimi dejavnostmi v Ukrajini ter umakne vse svoje sile in vso vojaško opremo z celotnega ukrajinskega ozemlja, vključno z njegovimi teritorialnimi vodami.
Več orožja za KijevPoziva Unijo in države članice, naj povečajo vojaško pomoč Ukrajini, zlasti sisteme zračne obrambe (Patriot, SAMP/T, NASAMS, IRIS-T, HAWK) in zmogljivosti za globoke udare. Posebej poziva Nemčijo, naj zagotovi rakete Taurus dolgega dosega.
Zavezujoča varnostna zagotovilaParlament zahteva trdna in pravno zavezujoča varnostna zagotovila za Ukrajino, enakovredna tistim iz 5. člena Washingtonske pogodbe in iz sedmega odstavka 42. člena Pogodbe o Evropski uniji, takoj ko se vojno stanje uradno konča.
Območje zračne zaščitePoziva koalicijo prostovoljnih držav članic, naj preuči vzpostavitev integriranega območja zračne zaščite z obrambnim namenom, ki bi ga vodila Evropa in bi lahko izvajalo bojne zračne patrulje nad nesporčenimi območji Ukrajine.
Pritisk na RusijoParlament obsoja delno omilitev ameriških sankcij proti Rusiji in kritizira stališče Združenih držav, da svoja varnostna zagotovila pogojujejo z umikom Ukrajine iz Donbasa. Poziva k pravičnemu in trajnemu miru, z ruskimi odškodninami in odgovornostjo za vojne zločine.
Resolucija je bila sprejeta s 460 glasovi za, 136 proti in 59 vzdržanimi glasovi na elektronskem poimenskem glasovanju.
To glasovanje ne nalaga nobenih pravnih obveznosti državam članicam ali evropskim institucijam. Izraža politično stališče Evropskega parlamenta o vojni v Ukrajini in o tem, kakšen naj bi bil odziv Unije. Konkretno poziva k pošiljanju več orožja Ukrajini, vključno s sistemi zračne obrambe in raketami dolgega dosega, ter k pripravi varnostnih zagotovil za obdobje po vojni. Zahteva tudi, da je Ukrajina vključena v vse odločitve, ki se nanašajo nanjo, in da Evropa sodeluje v mirovnih pogajanjih. Parlament poziva Komisijo in države članice k ukrepanju; to ni zakon.
Evropski parlament je 8. julija 2026 s 460 glasovi za, 136 proti in 59 vzdržanimi sprejel resolucijo, ki zahteva takojšen in brezpogojen umik ruskih sil iz Ukrajine ter poziva Unijo in njene države članice k močno povečani vojaški pomoči Kijevu, vključno s sistemi zračne obrambe in raketami dolgega dosega. To ni zakon: to je politično stališče. A pove nekaj preprostega: Evropa mora prenehati gledati na ukrajinski pogum kot na nekaj samoumevnega in ga začeti financirati kot naložbo v lastno varnost.
Parlament ugotavlja 99-odstotno zmanjšanje ameriške vojaške pomoči v letu 2025. To ni abstrakcija: to je signal, poslan Moskvi, da čas dela zanjo. V odgovor resolucija zahteva pospešitev in povečanje dobave orožja in streliva ter poudarja, da so Unija in njene države članice že glavni dobavitelj finančne in vojaške podpore Ukrajini. Mehanizem je preprost: če se pomoč zmanjša, se zmanjša tudi sposobnost Ukrajine, da se brani, in Rusija nima nobenega razloga za pogajanja. Če se pomoč poveča predvidljivo, se razmerje moči spremeni in diplomacija postane mogoča.
Besedilo zlasti poziva Nemčijo, naj dobavi rakete Taurus dolgega dosega, druge države članice pa, naj Ukrajini zagotovijo dodatne sisteme zračne obrambe. Za evropskega državljana to pomeni, da se zaščita njegovega lastnega zračnega prostora začne v Ukrajini. Vsaka raketa, prestrežena nad Kijevom, je raketa, ki ne ogroža Varšave ali Berlina. Stroški čakanja pa se merijo v ukrajinskih življenjih in v povečanih tveganjih za Evropo.
Resolucija zahteva trdna in pravno zavezujoča varnostna jamstva za Ukrajino, enakovredna tistim iz 5. člena Washingtonske pogodbe in člena 42(7) Pogodbe o Evropski uniji, takoj ko se vojno stanje uradno konča. Prav tako poziva koalicijo prostovoljnih držav članic, naj preuči integrirano območje zračne zaščite z obrambnim namenom, ki bi ga vodila Evropa, z bojnimi zračnimi patruljami nad ne spornimi območji Ukrajine. To niso zavezujoče obveznosti, ampak politične usmeritve. Njihovo izvajanje bo odvisno od volje držav članic in prav tu je težava: varnostna jamstva so vredna le, če so verodostojna, verodostojna pa so le, če jim sledijo evropske vojaške zmogljivosti.
Parlament poziva Komisijo in države članice, naj preučijo imenovanje visokega evropskega pogajalca s jasnim mandatom. Opozarja, da nihče ne odloča o Ukrajini brez Ukrajine niti o Evropi brez Evrope. Ta formula je pravilna, a zahteva, da Evropa govori z enim glasom. Nacionalne delitve glede pošiljanja orožja ali varnostnih jamstev pa slabijo evropski položaj. Pristop, ki temelji na subsidiarnosti in trgu, bi bil tu učinkovitejši: pustiti državam članicam, ki to želijo, da gredo naprej skupaj, ne da bi čakale na soglasje, in pustiti evropski obrambni industriji, da proizvaja hitreje z zmanjšanjem regulativnih ovir. BITDE, omenjen v besedilu, je korak v to smer, a ostaja prepočasen in preveč birokratski, da bi se odzval na nujnost.
Parlament obsoja delno omilitev ameriških sankcij proti Rusiji in stališče ZDA, da svoja varnostna jamstva pogojujejo z umikom Ukrajine iz Donbasa. Poziva k razširitvi seznamov individualnih sankcij in k odgovornosti platform družbenih omrežij za širjenje škodljivih vsebin z doslednim izvajanjem uredbe o digitalnih storitvah. Zadnja točka si zasluži pozornost: prepuščanje zasebnim platformam, da filtrirajo rusko državno propagando, se lahko obrne proti svobodi izražanja. Boj proti dezinformacijam mora ostati v okviru zakona, ne v okviru zasebne cenzure. Pravi vzvod sta preglednost financiranja in kazenski pregon propagandnih mrež, ne pa prenašanje cenzure na podjetja.
Evropa ne more od Ukrajine zahtevati, da se bori zanjo, in ji hkrati odrekati sredstva, da bi to storila.
Evropski parlament je 8. julija 2026 s 460 glasovi za, 136 proti in 59 vzdržanimi sprejel resolucijo, ki zahteva takojšen in brezpogojen umik ruskih sil iz Ukrajine ter poziva Unijo in njene države članice k močno povečani vojaški pomoči Kijevu, vključno s sistemi zračne obrambe in raketami dolgega dosega. To ni zakon: to je politično stališče. A pove nekaj preprostega: Evropa mora prenehati gledati na ukrajinski pogum kot na nekaj samoumevnega in ga začeti financirati kot naložbo v lastno varnost.
Parlament ugotavlja 99-odstotno zmanjšanje ameriške vojaške pomoči v letu 2025. To ni abstrakcija: to je signal, poslan Moskvi, da čas dela zanjo. V odgovor resolucija zahteva pospešitev in povečanje dobave orožja in streliva ter poudarja, da so Unija in njene države članice že glavni dobavitelj finančne in vojaške podpore Ukrajini. Mehanizem je preprost: če se pomoč zmanjša, se zmanjša tudi sposobnost Ukrajine, da se brani, in Rusija nima nobenega razloga za pogajanja. Če se pomoč poveča predvidljivo, se razmerje moči spremeni in diplomacija postane mogoča.
Besedilo zlasti poziva Nemčijo, naj dobavi rakete Taurus dolgega dosega, druge države članice pa, naj Ukrajini zagotovijo dodatne sisteme zračne obrambe. Za evropskega državljana to pomeni, da se zaščita njegovega lastnega zračnega prostora začne v Ukrajini. Vsaka raketa, prestrežena nad Kijevom, je raketa, ki ne ogroža Varšave ali Berlina. Stroški čakanja pa se merijo v ukrajinskih življenjih in v povečanih tveganjih za Evropo.
Resolucija zahteva trdna in pravno zavezujoča varnostna jamstva za Ukrajino, enakovredna tistim iz 5. člena Washingtonske pogodbe in člena 42(7) Pogodbe o Evropski uniji, takoj ko se vojno stanje uradno konča. Prav tako poziva koalicijo prostovoljnih držav članic, naj preuči integrirano območje zračne zaščite z obrambnim namenom, ki bi ga vodila Evropa, z bojnimi zračnimi patruljami nad ne spornimi območji Ukrajine. To niso zavezujoče obveznosti, ampak politične usmeritve. Njihovo izvajanje bo odvisno od volje držav članic in prav tu je težava: varnostna jamstva so vredna le, če so verodostojna, verodostojna pa so le, če jim sledijo evropske vojaške zmogljivosti.
Parlament poziva Komisijo in države članice, naj preučijo imenovanje visokega evropskega pogajalca s jasnim mandatom. Opozarja, da nihče ne odloča o Ukrajini brez Ukrajine niti o Evropi brez Evrope. Ta formula je pravilna, a zahteva, da Evropa govori z enim glasom. Nacionalne delitve glede pošiljanja orožja ali varnostnih jamstev pa slabijo evropski položaj. Pristop, ki temelji na subsidiarnosti in trgu, bi bil tu učinkovitejši: pustiti državam članicam, ki to želijo, da gredo naprej skupaj, ne da bi čakale na soglasje, in pustiti evropski obrambni industriji, da proizvaja hitreje z zmanjšanjem regulativnih ovir. BITDE, omenjen v besedilu, je korak v to smer, a ostaja prepočasen in preveč birokratski, da bi se odzval na nujnost.
Parlament obsoja delno omilitev ameriških sankcij proti Rusiji in stališče ZDA, da svoja varnostna jamstva pogojujejo z umikom Ukrajine iz Donbasa. Poziva k razširitvi seznamov individualnih sankcij in k odgovornosti platform družbenih omrežij za širjenje škodljivih vsebin z doslednim izvajanjem uredbe o digitalnih storitvah. Zadnja točka si zasluži pozornost: prepuščanje zasebnim platformam, da filtrirajo rusko državno propagando, se lahko obrne proti svobodi izražanja. Boj proti dezinformacijam mora ostati v okviru zakona, ne v okviru zasebne cenzure. Pravi vzvod sta preglednost financiranja in kazenski pregon propagandnih mrež, ne pa prenašanje cenzure na podjetja.
Evropa ne more od Ukrajine zahtevati, da se bori zanjo, in ji hkrati odrekati sredstva, da bi to storila.
