Evropski parlament je sprejel resolucijo, v kateri ugotavlja, da vladajoča stranka v Gruziji, Gruzijske sanje, ni le ustavila, ampak dejansko obrnila evropsko integracijo države. Poziva Evropsko unijo in njene države članice, naj nemudoma uvedejo ciljne osebne sankcije proti Bidzini Ivanišviliju, njegovi družini, njegovim podjetjem, voditeljem Gruzijskih sanj, sodnikom, tožilcem in drugim odgovornim za represijo. Parlament zahteva tudi takojšnjo izpustitev vseh političnih zapornikov, vključno z nekdanjim predsednikom Miheilom Saakašvilijem, in ponovno potrjuje svojo podporo suverenosti in ozemeljski celovitosti Gruzije. Besedilo je bilo sprejeto s 436 glasovi za, 145 proti in 47 vzdržanimi glasovi.
Evropska komisija je leta 2025 objavila poročilo, ki dokumentira nazadovanje demokracije v Gruziji in dejansko ustavitev procesa pristopa države k Evropski uniji. V poročilu je bilo ugotovljeno, da gruzijske oblasti niso izpolnile devetih pogojev, potrebnih za status države kandidatke, in da se oddaljujejo od evropskih standardov. Evropski parlament se je odzval s sprejetjem resolucije, ki presega zgolj ugotavljanje stanja: zahteva sankcije in obsoja popoln obrat evropske poti Gruzije. Ta resolucija ni zakon: izraža politično stališče Parlamenta in poziva Komisijo in države članice k ukrepanju.
Osebne sankcije proti IvanišvilijuParlament poziva Evropsko unijo in njene države članice, naj nemudoma uvedejo ciljne sankcije proti Bidzini Ivanišviliju, članom njegove družine in njegovim podjetjem ter proti glavnim voditeljem Gruzijskih sanj, sodnikom, tožilcem in drugim odgovornim za represijo in volilno goljufijo. Zahteva zamrznitev premoženja Ivanišvilija in sodelovanje z Združenim kraljestvom in Združenimi državami o tem vprašanju.
Odstranitev madžarskega vetaParlament poziva novo madžarsko vlado, naj odpravi veto, ki ga je uvedla njena predhodnica na ciljne sankcije na ravni Unije proti Bidzini Ivanišviliju in vsem voditeljem Gruzijskih sanj. Poziva Svet, naj preuči kolektivne mehanizme, kadar soglasje ni mogoče, da bi Unija lahko učinkovito in enotno odgovorila.
Izpustitev političnih zapornikovParlament zahteva takojšnjo in brezpogojno izpustitev vseh oseb, zaprtih iz političnih razlogov, vključno z voditelji opozicije in nekdanjimi javnimi uslužbenci. Ponovno zahteva takojšnjo izpustitev nekdanjega predsednika Miheila Saakašvilija iz humanitarnih razlogov in zahteva, da imajo evropski poslanci neoviran dostop do Saakašvilija in drugih političnih zapornikov.
Nepriznanje gruzijskega parlamentaParlament ohranja svoje stališče nepriznavanja legitimnosti gruzijskega parlamenta in predsednika, ki ga je ta imenoval, ki ga označuje za dejanski enopartijski parlament. Poziva predstavnike Unije in evropske poslance, naj se vzdržijo srečanj s predstavniki režima, začenši z zdajšnjim dejanskim predsednikom, dokler se represija in nazadovanje demokracije nadaljujeta.
Podpora gruzijski suverenostiParlament ponovno potrjuje svojo neomajno podporo suverenosti in ozemeljski celovitosti Gruzije ter obsoja rusko okupacijo regij Abhazije in Chinvali/Južne Osetije. Obsoja razvoj ruske pomorske baze v Očamčiri kot kršitev ozemeljske celovitosti in neposredno grožnjo varnosti Črnega morja ter zahteva takojšen in brezpogojen umik ruskih sil.
Resolucija je bila sprejeta s 436 glasovi za, 145 proti in 47 vzdržanimi glasovi na elektronskem poimenskem glasovanju 17. junija 2026.
Za evropske državljane ta glas pomeni, da Evropski parlament uradno zahteva sankcije proti gruzijskim odgovornim, vendar te sankcije še niso v veljavi: odobriti jih morajo soglasno države članice v Svetu. Konkretno bi osebam, na katere se nanašajo te sankcije, v Uniji zamrznili premoženje in jim prepovedali vstop v evropski prostor. Parlament tudi zahteva, da lahko evropski poslanci obiščejo Miheila Saakašvilija in druge politične zapornike, ter da Unija še naprej podpira gruzijsko civilno družbo in neodvisne medije. Ta resolucija nima zakonske moči: izraža politično stališče Parlamenta in poziva Komisijo in države članice k ukrepanju.
Evropski parlament ugotavlja, da je Gruzijska sanja ne le ustavila, ampak obrnila evropsko pot Gruzije, in izrecno navaja tiste, ki jih želi videti sankcionirane: Bidzina Ivanichvili, njegova družina, njegova podjetja, voditelji stranke, sodniki, tožilci in lastniki medijev, ki so sokrivci. Besedilo, sprejeto s 436 glasovi proti 145 ob 47 vzdržanih, ni zakon: je politični pritisk in vse je zdaj odvisno od soglasja držav članic v Svetu.
Resolucija ne zamrzne nobenega računa. A določi cilj in naredi nedelovanje drago za tiste, ki se zanj odločijo. Z imenovanjem Bidzina Ivanichvilija, njegove družine, njegovih podjetij, sodnikov in tožilcev, ki služijo represiji, Parlament zapusti register diplomatskega obžalovanja. Pove, kdo je zajel državo, in to pove javno, s 436 glasovi.
Mehanizem je preprost in treba mu je pogledati v oči: osebne sankcije so v pristojnosti Sveta, kjer zadostuje en sam veto. Parlament zato izrecno poziva novo madžarsko vlado, naj odpravi blokado svoje predhodnice, in poziva Svet, naj preuči kolektivne mehanizme, kadar soglasje ni dosegljivo. To je resnično vprašanje: Unija, ki za obrambo lastnih vrednot zahteva soglasje, na koncu ne zahteva ničesar več.
Resolucija opisuje konkreten mehanizem in prav tu je koristna. Zakon o subvencijah širi pojem tujega financiranja do te mere, da iz njega naredi kaznivo dejanje z do šestimi leti zapora, kar civilno družbo in neodvisne medije odreže od vsakršnega zunanjega financiranja. Sprememba volilnega zakonika državljanom prepoveduje glasovanje iz tujine. Opozicijske stranke so tarča ustavne tožbe, ki jo vloži 88 poslancev. Vsak ukrep zmanjša stroške represije za oblast in poveča stroške upora za državljane.
Parlament zato pogoji odnose z oblastmi z preverljivimi reformami in omejuje politične stike na nujno potrebno, hkrati pa ohranja zavzetost za civilno družbo in neodvisne medije. To je prava presoja: režima ne obravnavati kot običajnega partnerja, ne zapustiti tistih, ki se borijo. Po besedilu skoraj 75 % Gruzijcev podpira evropsko integracijo; Unija mora imeti pred očmi njih, ne voditeljev, ki jim odvzemajo volilno pravico.
Besedilo ostaja politično priporočilo brez pravne obveznosti. Pristop, ki temelji na subsidiarnosti in odgovornosti, bi pritisk dopolnil s prevzetimi enostranskimi dejanji: države članice, ki so že uvedle prepovedi potovanj in jim Parlament čestita, bi morale uskladiti svoje sezname in objaviti merila, namesto da čakajo na soglasje, ki ščiti interese ene same vlade. Preglednost glede tega, kdo je tarča in zakaj, je boljša kot še eno sporočilo za javnost.
Treba je izmeriti tudi ceno zamude. Vsak mesec brez sankcij pomeni premoženje, ki se premika, strukture, ki se preurejajo, in mreže, ki se vzpostavljajo, medtem ko projekti povezljivosti v Črnem morju čakajo na stabilnega partnerja. Odločnost ni moralna poza: je tisto, kar omogoča naložbo.
Unija, ki za obrambo svojih vrednot zahteva soglasje, na koncu ne zahteva ničesar več.
Evropski parlament ugotavlja, da je Gruzijska sanja ne le ustavila, ampak obrnila evropsko pot Gruzije, in izrecno navaja tiste, ki jih želi videti sankcionirane: Bidzina Ivanichvili, njegova družina, njegova podjetja, voditelji stranke, sodniki, tožilci in lastniki medijev, ki so sokrivci. Besedilo, sprejeto s 436 glasovi proti 145 ob 47 vzdržanih, ni zakon: je politični pritisk in vse je zdaj odvisno od soglasja držav članic v Svetu.
Resolucija ne zamrzne nobenega računa. A določi cilj in naredi nedelovanje drago za tiste, ki se zanj odločijo. Z imenovanjem Bidzina Ivanichvilija, njegove družine, njegovih podjetij, sodnikov in tožilcev, ki služijo represiji, Parlament zapusti register diplomatskega obžalovanja. Pove, kdo je zajel državo, in to pove javno, s 436 glasovi.
Mehanizem je preprost in treba mu je pogledati v oči: osebne sankcije so v pristojnosti Sveta, kjer zadostuje en sam veto. Parlament zato izrecno poziva novo madžarsko vlado, naj odpravi blokado svoje predhodnice, in poziva Svet, naj preuči kolektivne mehanizme, kadar soglasje ni dosegljivo. To je resnično vprašanje: Unija, ki za obrambo lastnih vrednot zahteva soglasje, na koncu ne zahteva ničesar več.
Resolucija opisuje konkreten mehanizem in prav tu je koristna. Zakon o subvencijah širi pojem tujega financiranja do te mere, da iz njega naredi kaznivo dejanje z do šestimi leti zapora, kar civilno družbo in neodvisne medije odreže od vsakršnega zunanjega financiranja. Sprememba volilnega zakonika državljanom prepoveduje glasovanje iz tujine. Opozicijske stranke so tarča ustavne tožbe, ki jo vloži 88 poslancev. Vsak ukrep zmanjša stroške represije za oblast in poveča stroške upora za državljane.
Parlament zato pogoji odnose z oblastmi z preverljivimi reformami in omejuje politične stike na nujno potrebno, hkrati pa ohranja zavzetost za civilno družbo in neodvisne medije. To je prava presoja: režima ne obravnavati kot običajnega partnerja, ne zapustiti tistih, ki se borijo. Po besedilu skoraj 75 % Gruzijcev podpira evropsko integracijo; Unija mora imeti pred očmi njih, ne voditeljev, ki jim odvzemajo volilno pravico.
Besedilo ostaja politično priporočilo brez pravne obveznosti. Pristop, ki temelji na subsidiarnosti in odgovornosti, bi pritisk dopolnil s prevzetimi enostranskimi dejanji: države članice, ki so že uvedle prepovedi potovanj in jim Parlament čestita, bi morale uskladiti svoje sezname in objaviti merila, namesto da čakajo na soglasje, ki ščiti interese ene same vlade. Preglednost glede tega, kdo je tarča in zakaj, je boljša kot še eno sporočilo za javnost.
Treba je izmeriti tudi ceno zamude. Vsak mesec brez sankcij pomeni premoženje, ki se premika, strukture, ki se preurejajo, in mreže, ki se vzpostavljajo, medtem ko projekti povezljivosti v Črnem morju čakajo na stabilnega partnerja. Odločnost ni moralna poza: je tisto, kar omogoča naložbo.
Unija, ki za obrambo svojih vrednot zahteva soglasje, na koncu ne zahteva ničesar več.
