Evropski parlament je sprejel resolucijo, ki podpira pristop Kosova k Evropski uniji in poziva Svet, naj Komisijo pozove, da predloži svoj vprašalnik in mnenje o prošnji za članstvo, vloženi decembra 2022. Poziva pet držav članic, ki Kosova niso priznale, naj to storijo brez odlašanja. Besedilo pozdravlja odpravo ukrepov Unije proti Kosovu in sprostitev 216 milijonov evrov decembra 2025 ter 205 milijonov evrov v začetku leta 2026. Parlament zahteva tudi reforme na področju vladavine prave, korupcije, organiziranega kriminala, medijev in javne uprave. Parlament poziva Komisijo k ukrepanju; to ni zakon.
Kosovo je vložilo prošnjo za članstvo v Evropski uniji decembra 2022. Komisija je objavila svoje letno poročilo za leto 2025 o Kosovu, ki ocenjuje napredek države pri reformah in evropskem povezovanju. Evropski parlament vsako leto obravnava to poročilo in sprejme resolucijo, ki izraža njegovo politično stališče. Ta resolucija ni zakonodajni akt: ne ustvarja pravnih obveznosti za države članice ali Kosovo. Služi usmerjanju delovanja Komisije in Sveta.
Podprta prošnja za članstvoParlament podpira prošnjo Kosova za članstvo, vloženo decembra 2022, in poziva Svet, naj Komisijo pozove, da brez odlašanja predloži svoj vprašalnik in mnenje. Poziva Svet, naj državi podeli status kandidatke, ko bodo izpolnjeni merila.
Priznanje petih držav članicParlament poziva pet držav članic Unije, ki še niso priznale neodvisnosti Kosova, naj to storijo brez odlašanja, da bi država napredovala enakopravno z drugimi kandidatkami.
Sproščena pomoč: 216 in 205 milijonovParlament pozdravlja odpravo ukrepov Unije proti Kosovu in sprostitev 216 milijonov evrov v prednostnih pogodbah in programiranju decembra 2025 ter preostalih 205 milijonov evrov v začetku leta 2026.
Reforme pogojene z rezultatiParlament zahteva od Kosova napredek na področju vladavine prave, temeljnih svoboščin in boja proti korupciji, zlasti korupciji na visoki ravni. Vsaka predpristopna pomoč mora ostati strogo pogojena z merljivimi in preverljivimi rezultati.
Strategije proti korupciji in kriminaluParlament zahteva hitro sprejetje nacionalne strategije in akcijskega načrta proti korupciji za obdobje 2025-2028, večjo uporabo izjav o premoženju in načrtov integritete ter strategijo in akcijski načrt proti organiziranemu kriminalu.
Gostovanje in digitalni prehodParlament poziva k hitremu sprejetju pogajalskih mandatov za razširitev režima gostovanja na nacionalne tarife Unije na Zahodni Balkan, vključno s Kosovom. Zahteva tudi uskladitev Kosova s kodeksom elektronskih komunikacij, direktivo SRI 2, naborom orodij 5G, uredbo o digitalnih storitvah, uredbo o digitalnih trgih in evropskim okvirom digitalne identitete.
Evropski parlament je resolucijo sprejel s 412 glasovi za, 174 proti in 58 vzdržanimi glasovi na elektronskem poimenskem glasovanju 17. junija 2026.
Za državljane Kosova ta resolucija pomeni, da Evropski parlament podpira njihovo perspektivo članstva in zahteva, da pet držav članic, ki Kosova še ne priznavajo, to stori. Sprostitev 216 milijonov evrov decembra 2025 in 205 milijonov evrov v začetku leta 2026 bi lahko financirala konkretne projekte, vendar Parlament vztraja, da mora vsaka prihodnja pomoč biti odvisna od merljivih rezultatov v boju proti korupciji in na področju vladavine prave. Državljani Zahodnega Balkana bi lahko sčasoma imeli koristi tudi od razširitve režima gostovanja na nacionalne tarife Unije, kar bi zmanjšalo stroške mobilnih komunikacij v regiji. Ta resolucija ni zakon: izraža politično stališče Parlamenta in poziva Komisijo in države članice k ukrepanju.
Evropski parlament je sprejel resolucijo, ki podpira zahtevo Kosova za članstvo, vloženo decembra 2022, in poziva Svet, naj Komisijo pozove, da predloži svoj vprašalnik in mnenje. Poziva pet držav članic, ki Kosova niso priznale, naj to storijo brez odlašanja. To ni zakon, je pa jasen politični signal: prihodnost Kosova je v Uniji, zamude pa imajo svojo ceno.
Pet držav članic še vedno ni priznalo neodvisnosti Kosova, razglašene leta 2008. To stanje blokira evropsko pot države: brez soglasnega priznanja Kosovo ne more napredovati enakopravno z drugimi kandidatkami. Parlament od teh petih držav zahteva, da Kosovo priznajo brez odlašanja. To ni pravna obveznost, je pa nujen politični poziv. Vsako leto zamude pomeni leto reform, ki niso financirane, projektov, ki ne ugledajo luči sveta, in evropske verodostojnosti, ki se kruši v regiji, kjer Rusija in Kitajska premikata svoje figure.
Parlament pozdravlja odpravo ukrepov Unije proti Kosovu, ki so bili sprejeti leta 2023 po napetostih na severu države. Ti ukrepi so negativno vplivali na kosovsko družbo, zlasti na lokalne skupnosti, organizacije civilne družbe ter mala in srednja podjetja. Njihova odprava je omogočila sprostitev 216 milijonov evrov decembra 2025 in 205 milijonov evrov v začetku leta 2026. Toda Parlament obžaluje pomanjkanje preglednosti in podaljšano trajanje teh ukrepov, čeprav je Kosovo izpolnilo zahteve. Opomnik: gospodarske sankcije so dvorezno orožje; najprej prizadenejo državljane in podjetja, ne pa vlad.
Parlament vztraja: vsaka predpristopna pomoč mora ostati strogo pogojena z merljivimi in preverljivimi rezultati na področju vladavine prava, temeljnih svoboščin in boja proti korupciji, zlasti korupciji na visoki ravni. To je zdravo stališče: denar evropskih davkoplačevalcev ne sme financirati fasadnih reform. Toda glede mehanizma je treba biti jasen: če se pomoč izplača pred rezultati, nagrajuje napoved, ne dejanj. Če se izplača po njih, financira že izvedene reforme, kar lahko odvrne države, ki nimajo sredstev, da bi napredovale same. Pogojenost mora biti zato postopna in podprta s tehnično pomočjo, ne pa s stalno izsiljevanjem.
Parlament tudi poziva Kosovo, naj hitro sprejme nacionalno strategijo in akcijski načrt proti korupciji za obdobje 2025-2028 ter strategijo proti organiziranemu kriminalu. Opozarja na padec Kosova na indeksu zaznave korupcije: 76. mesto med 182 državami leta 2025, kar je tri mesta manj kot leta 2024. Korupcija je sistemski problem, ki ogroža delovanje institucij in zaupanje javnosti. Brez konkretnih rezultatov bodo tuje naložbe ostale plahne, mladi pa bodo še naprej odhajali. Parlament ima prav, da vztraja, mora pa tudi paziti, da Unija Kosova ne preplavi s poročili in ocenjevalnimi misijami, ki reforme zavlačujejo, namesto da bi jih pospeševale.
Parlament poziva k hitremu sprejetju pogajalskih mandatov za razširitev režima gostovanja po nacionalnih tarifah Unije na Zahodni Balkan, vključno s Kosovom. Ta konkretni ukrep bi zmanjšal stroške mobilnih komunikacij za državljane in podjetja ter okrepil regionalno povezljivost. To je vrsta pobude, ki Unijo približa sosedam brez govorov. Parlament zahteva tudi uskladitev Kosova s kodeksom elektronskih komunikacij, direktivo SRI 2, orodji 5G, uredbo o digitalnih storitvah, uredbo o digitalnih trgih in evropskim okvirom digitalne identitete. Toliko pravil, ki ob nekritičnem prenosu povečujejo stroške za lokalna podjetja. Unija mora Kosovu pomagati, da te standarde sprejme sorazmerno, ne pa vsiljevati dodatne birokracije.
Priznati Kosovo ni darilo: je pogoj, da Evropa ostane verodostojna na Balkanu.
Evropski parlament je sprejel resolucijo, ki podpira zahtevo Kosova za članstvo, vloženo decembra 2022, in poziva Svet, naj Komisijo pozove, da predloži svoj vprašalnik in mnenje. Poziva pet držav članic, ki Kosova niso priznale, naj to storijo brez odlašanja. To ni zakon, je pa jasen politični signal: prihodnost Kosova je v Uniji, zamude pa imajo svojo ceno.
Pet držav članic še vedno ni priznalo neodvisnosti Kosova, razglašene leta 2008. To stanje blokira evropsko pot države: brez soglasnega priznanja Kosovo ne more napredovati enakopravno z drugimi kandidatkami. Parlament od teh petih držav zahteva, da Kosovo priznajo brez odlašanja. To ni pravna obveznost, je pa nujen politični poziv. Vsako leto zamude pomeni leto reform, ki niso financirane, projektov, ki ne ugledajo luči sveta, in evropske verodostojnosti, ki se kruši v regiji, kjer Rusija in Kitajska premikata svoje figure.
Parlament pozdravlja odpravo ukrepov Unije proti Kosovu, ki so bili sprejeti leta 2023 po napetostih na severu države. Ti ukrepi so negativno vplivali na kosovsko družbo, zlasti na lokalne skupnosti, organizacije civilne družbe ter mala in srednja podjetja. Njihova odprava je omogočila sprostitev 216 milijonov evrov decembra 2025 in 205 milijonov evrov v začetku leta 2026. Toda Parlament obžaluje pomanjkanje preglednosti in podaljšano trajanje teh ukrepov, čeprav je Kosovo izpolnilo zahteve. Opomnik: gospodarske sankcije so dvorezno orožje; najprej prizadenejo državljane in podjetja, ne pa vlad.
Parlament vztraja: vsaka predpristopna pomoč mora ostati strogo pogojena z merljivimi in preverljivimi rezultati na področju vladavine prava, temeljnih svoboščin in boja proti korupciji, zlasti korupciji na visoki ravni. To je zdravo stališče: denar evropskih davkoplačevalcev ne sme financirati fasadnih reform. Toda glede mehanizma je treba biti jasen: če se pomoč izplača pred rezultati, nagrajuje napoved, ne dejanj. Če se izplača po njih, financira že izvedene reforme, kar lahko odvrne države, ki nimajo sredstev, da bi napredovale same. Pogojenost mora biti zato postopna in podprta s tehnično pomočjo, ne pa s stalno izsiljevanjem.
Parlament tudi poziva Kosovo, naj hitro sprejme nacionalno strategijo in akcijski načrt proti korupciji za obdobje 2025-2028 ter strategijo proti organiziranemu kriminalu. Opozarja na padec Kosova na indeksu zaznave korupcije: 76. mesto med 182 državami leta 2025, kar je tri mesta manj kot leta 2024. Korupcija je sistemski problem, ki ogroža delovanje institucij in zaupanje javnosti. Brez konkretnih rezultatov bodo tuje naložbe ostale plahne, mladi pa bodo še naprej odhajali. Parlament ima prav, da vztraja, mora pa tudi paziti, da Unija Kosova ne preplavi s poročili in ocenjevalnimi misijami, ki reforme zavlačujejo, namesto da bi jih pospeševale.
Parlament poziva k hitremu sprejetju pogajalskih mandatov za razširitev režima gostovanja po nacionalnih tarifah Unije na Zahodni Balkan, vključno s Kosovom. Ta konkretni ukrep bi zmanjšal stroške mobilnih komunikacij za državljane in podjetja ter okrepil regionalno povezljivost. To je vrsta pobude, ki Unijo približa sosedam brez govorov. Parlament zahteva tudi uskladitev Kosova s kodeksom elektronskih komunikacij, direktivo SRI 2, orodji 5G, uredbo o digitalnih storitvah, uredbo o digitalnih trgih in evropskim okvirom digitalne identitete. Toliko pravil, ki ob nekritičnem prenosu povečujejo stroške za lokalna podjetja. Unija mora Kosovu pomagati, da te standarde sprejme sorazmerno, ne pa vsiljevati dodatne birokracije.
Priznati Kosovo ni darilo: je pogoj, da Evropa ostane verodostojna na Balkanu.
