Evropski parlament je sprejel resolucijo, v kateri države članice poziva, naj finančno pismenost vključijo v šolske programe, vzpostavijo evropski okvir naprednih finančnih kompetenc za odrasle in bolje uredijo finančne vsebine, ki jih širijo vplivneži. Besedilo regulatorje tudi poziva, naj pojasnijo, kdaj objava na družbenih omrežjih šteje kot naložbeni nasvet. Parlament poziva Komisijo k ukrepanju; to ni zakon.
Raven finančne pismenosti Evropejcev ostaja nizka, kar škodi njihovi zmožnosti varčevanja, vlaganja in zaščite pred spletnimi prevarami. Hkrati se vse več mladih informira na družbenih omrežjih pri »finfluencerjih«, od katerih nekateri širijo nepreverjene ali zavajajoče nasvete. Parlament meni, da mora finančno izobraževanje postati horizontalna prednostna naloga Unije ter da je treba platforme in vplivneže bolje urediti.
Finančna pismenost v šoliParlament spodbuja države članice, naj v šolske programe na vseh stopnjah formalnega izobraževanja vključijo starosti prilagojene projekte finančnega izobraževanja, kot dopolnitev digitalnega in medijskega izobraževanja.
Samostojna ključna kompetencaDržave članice poziva, naj posodobijo priporočilo Sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje, da bi finančna pismenost postala samostojna ključna kompetenca.
Okvir za odraslePredlaga evropski okvir naprednih finančnih kompetenc za odrasle, z moduli o osebnem finančnem načrtovanju, primerjavi produktov, tveganju in razpršitvi ter trajnostnem vlaganju, prek nacionalnih učnih platform.
Vseevropska prostovoljna mrežaPredlaga vseevropsko prostovoljno mrežo deležnikov in pristojnih organov, strokovno, brez političnega in komercialnega vmešavanja, s preglednim upravljanjem, brez vzpostavljanja stalnih birokratskih struktur ali obsežnega najemanja dragih zunanjih svetovalcev.
Ureditev finfluencerjevPlatforme poziva, naj bolje prepoznajo in obravnavajo vsebine, ki spodbujajo piramidne sisteme ali druge zavajajoče prakse, in zahteva hitro ter obvezno ukrepanje za odstranitev goljufivih vsebin, z jasnimi posledicami za prizadete vplivneže. Zahteva tudi usposabljanja za finfluencerje o pravnih okvirih, etičnih standardih in obveznostih preglednosti.
Pojasnitev pravilEvropski organ za vrednostne papirje in trge ter nacionalne organe poziva, naj objavijo praktične smernice o primerih, ko se objave na družbenih omrežjih lahko štejejo za naložbena priporočila v skladu z evropskimi pravili o zlorabah trga, in pojasnijo obveznosti razkritja.
Resolucija je bila sprejeta s 502 glasovi za, 46 proti in 42 vzdržanimi glasovi na elektronskem poimenskem glasovanju.
Če bodo države članice sledile tem zahtevam, bi vaši otroci lahko v šoli prejeli starosti prilagojeno finančno izobraževanje, vi pa bi lahko dostopali do modulov usposabljanja za boljše upravljanje proračuna, primerjavo finančnih produktov in ozaveščeno vlaganje. Finančne vsebine, ki jih vidite na družbenih omrežjih, bi lahko bile bolje urejene: platforme bi bile spodbujene k hitrejšemu odstranjevanju zavajajočih ali goljufivih vsebin, vplivneži pa bi morali opraviti usposabljanja o svojih pravnih in etičnih obveznostih. Parlament tudi poziva regulatorje, naj pojasnijo, kdaj objava na družbenih omrežjih pomeni naložbeni nasvet, kar bi lahko okrepilo preglednost glede tveganj in navzkrižij interesov. Ti ukrepi še niso zavezujoči: Parlament poziva Komisijo in države članice k ukrepanju.
Evropski parlament je 30. aprila 2026 s 502 glasovi za, 46 proti in 42 vzdržanimi sprejel resolucijo, ki od držav članic zahteva, da finančno pismenost vključijo v šole, vzpostavijo evropski okvir naprednih kompetenc za odrasle in razjasnijo, kdaj objava vplivneža postane naložbeno svetovanje. To ni zakon: to je povabilo vladam, Komisiji in regulatorjem. Pravo vprašanje ni dodajanje novega sloja pravil, ampak ali lahko šola in tržni organi bolje opremijo državljane proti prevaram in nepreverjenim nasvetom, ne da bi finančno pismenost spremenili v novo tovarno norm.
Besedilo ne ustvarja nobene nove pravne obveznosti. Vabi, spodbuja in predlaga. Države članice se lahko same odločijo, ali mu bodo sledile. Komisija je pozvana, naj razširi Erasmus+ in program Digitalna Evropa, organizira vseevropski vrh in v celoti uporabi uredbo o digitalnih storitvah. Tržni organi so pozvani, naj pojasnijo obstoječe stanje. Nič ni zavezujoče. Parlament zahteva ukrepanje Komisije, a ji ne daje zakonodajnih sredstev.
Ta šibkost je tudi moč. Nezavezujoča resolucija lahko postavi načela, ne da bi dodala stroške skladnosti. Lahko spodbuja dobre prakse, ne da bi ustvarila novo ureditev. A ne rešuje temeljnega problema: pravni okvir finančnih storitev je pogosto preveč zapleten, da bi povprečen državljan sprejel premišljeno odločitev. Parlament to priznava sam: pobude za finančno pismenost ne morejo nadomestiti trdnega okvira za zaščito vlagateljev. Poenostavitev obstoječega prava bi imela večji učinek kot kateri koli učni modul.
Parlament ne zahteva novega zakona o vplivnežih. Poziva ESMA in nacionalne organe, naj objavijo praktične smernice o primerih, ko se objava na družbenih omrežjih lahko šteje za naložbeno priporočilo po uredbi o zlorabi trga. To je razjasnitev obstoječega, ne razširitev področja. Vprašanje je resnično: finančni vplivnež, ki deli mnenje o vrednosti finančnega instrumenta, tudi v izobraževalne namene, lahko že zdaj pade pod to uredbo. Bolje je to vedeti kot odkriti po sankciji.
Besedilo tudi zahteva, da platforme bolje prepoznajo in odstranijo vsebine, ki spodbujajo piramidne sheme ali druge zavajajoče prakse, s jasnimi posledicami za vpletene vplivneže. Zahteva usposabljanja za finančne vplivneže o pravnih okvirih, etičnih standardih in obveznostih preglednosti. Ti ukrepi so sorazmerni: ciljajo na goljufije in zavajanje, ne na izražanje mnenj. Temeljijo na samoregulaciji in prostovoljnih standardih, ne na novih pravnih obveznostih.
Ostaja vprašanje, ki se ga besedilo ne loteva: kdo plača usposabljanje finančnih vplivnežev? Če ga plačajo platforme ali vplivneži sami, je strošek internaliziran. Če ga plača davkoplačevalec, je račun socializiran. Parlament bi lahko navedel, da bi morali usposabljanja financirati tisti, ki imajo od njih koristi, ne proračun Unije. Pristop, ki temelji na individualni odgovornosti, bi bil bolj skladen z duhom besedila.
Resolucija, ki vabi, ne stane nič, a tudi ne ščiti: države članice in regulatorji bodo odločili, ali bodo dobri nameni postali dejanja.
Evropski parlament je 30. aprila 2026 s 502 glasovi za, 46 proti in 42 vzdržanimi sprejel resolucijo, ki od držav članic zahteva, da finančno pismenost vključijo v šole, vzpostavijo evropski okvir naprednih kompetenc za odrasle in razjasnijo, kdaj objava vplivneža postane naložbeno svetovanje. To ni zakon: to je povabilo vladam, Komisiji in regulatorjem. Pravo vprašanje ni dodajanje novega sloja pravil, ampak ali lahko šola in tržni organi bolje opremijo državljane proti prevaram in nepreverjenim nasvetom, ne da bi finančno pismenost spremenili v novo tovarno norm.
Besedilo ne ustvarja nobene nove pravne obveznosti. Vabi, spodbuja in predlaga. Države članice se lahko same odločijo, ali mu bodo sledile. Komisija je pozvana, naj razširi Erasmus+ in program Digitalna Evropa, organizira vseevropski vrh in v celoti uporabi uredbo o digitalnih storitvah. Tržni organi so pozvani, naj pojasnijo obstoječe stanje. Nič ni zavezujoče. Parlament zahteva ukrepanje Komisije, a ji ne daje zakonodajnih sredstev.
Ta šibkost je tudi moč. Nezavezujoča resolucija lahko postavi načela, ne da bi dodala stroške skladnosti. Lahko spodbuja dobre prakse, ne da bi ustvarila novo ureditev. A ne rešuje temeljnega problema: pravni okvir finančnih storitev je pogosto preveč zapleten, da bi povprečen državljan sprejel premišljeno odločitev. Parlament to priznava sam: pobude za finančno pismenost ne morejo nadomestiti trdnega okvira za zaščito vlagateljev. Poenostavitev obstoječega prava bi imela večji učinek kot kateri koli učni modul.
Parlament ne zahteva novega zakona o vplivnežih. Poziva ESMA in nacionalne organe, naj objavijo praktične smernice o primerih, ko se objava na družbenih omrežjih lahko šteje za naložbeno priporočilo po uredbi o zlorabi trga. To je razjasnitev obstoječega, ne razširitev področja. Vprašanje je resnično: finančni vplivnež, ki deli mnenje o vrednosti finančnega instrumenta, tudi v izobraževalne namene, lahko že zdaj pade pod to uredbo. Bolje je to vedeti kot odkriti po sankciji.
Besedilo tudi zahteva, da platforme bolje prepoznajo in odstranijo vsebine, ki spodbujajo piramidne sheme ali druge zavajajoče prakse, s jasnimi posledicami za vpletene vplivneže. Zahteva usposabljanja za finančne vplivneže o pravnih okvirih, etičnih standardih in obveznostih preglednosti. Ti ukrepi so sorazmerni: ciljajo na goljufije in zavajanje, ne na izražanje mnenj. Temeljijo na samoregulaciji in prostovoljnih standardih, ne na novih pravnih obveznostih.
Ostaja vprašanje, ki se ga besedilo ne loteva: kdo plača usposabljanje finančnih vplivnežev? Če ga plačajo platforme ali vplivneži sami, je strošek internaliziran. Če ga plača davkoplačevalec, je račun socializiran. Parlament bi lahko navedel, da bi morali usposabljanja financirati tisti, ki imajo od njih koristi, ne proračun Unije. Pristop, ki temelji na individualni odgovornosti, bi bil bolj skladen z duhom besedila.
Resolucija, ki vabi, ne stane nič, a tudi ne ščiti: države članice in regulatorji bodo odločili, ali bodo dobri nameni postali dejanja.
