10. marca 2026 je Evropski parlament sprejel novo zakonodajo, ki ustvarja "bazen talentov EU", spletno platformo za lažje zaposlovanje kvalificiranih delavcev iz tretjih držav (zunaj EU) za reševanje pomanjkanja delovne sile v Evropi. Besedilo je bilo odobreno s 414 glasovi za, 182 proti in 21 vzdržanimi.
Evropska unija se sooča z demografskim upadom: delovno sposobno prebivalstvo se zmanjšuje, kar ogroža konkurenčnost, gospodarsko rast in vzdržnost sistemov socialne zaščite. Hkrati številni sektorji doživljajo pomanjkanje delovne sile in znanj, zlasti na področjih zelenega in digitalnega prehoda. Za odziv na to je Evropska komisija leta 2023 predlagala ustanovitev evropskega bazena talentov, prostovoljne platforme za povezovanje delodajalcev iz EU z iskalci zaposlitve iz tretjih držav.
Parlament je sprejel svoje stališče v prvi obravnavi, ki bo podlaga za pogajanja s Svetom EU. Besedilo določa:
Besedilo je bilo sprejeto s 414 glasovi za, 182 proti in 21 vzdržanimi. Elektronsko glasovanje poimensko je potekalo 10. marca 2026.
Za državljane EU ta bazen talentov namerava zapolniti pomanjkanje delovne sile v ključnih sektorjih (zdravstvo, tehnologija, gradbeništvo itd.), kar lahko izboljša storitve in podpira gospodarsko rast. Za iskalce zaposlitve iz tretjih držav ponuja zakonito in pregledno pot za iskanje zaposlitve v Evropi. Delodajalci imajo koristi od širšega dostopa do svetovnih talentov. Vendar pa prostovoljna narava sodelovanja držav članic pomeni, da bo platforma popolnoma učinkovita le, če se ji pridruži zadostno število držav. Evropski parlament bo še naprej spremljal zadevo med pogajanji s Svetom.
Parlament je sprejel uredbo (EU) 2026/1047, ki vzpostavlja rezervoar talentov: informacijsko platformo, na kateri delodajalci iz sodelujočih držav objavljajo ponudbe za poklice s pomanjkanjem kadra in na kateri se lahko prijavijo kandidati iz tretjih držav. Besedilo je dokončno, dogovor s Svetom je zapečaten. Vprašanje ni, ali mora Evropa privabljati talente, ampak ali ta prostovoljna platforma, ki jo vodijo nacionalne kontaktne točke, deluje bolje od trga ali dodaja plast birokracije.
Uredba vzpostavlja rezervoar talentov, odprt za vse države članice, a temelji na volji vsake od njih. Država, ki sodeluje, mora svojo namero sporočiti devet mesecev vnaprej in lahko izstopi z devetmesečnim odpovednim rokom. Če izstopi v prvih dveh letih, mora povrniti prejeta evropska sredstva. Ta mehanizem povračila je predstavljen kot jamstvo resnosti, a ustvarja politični in finančni strošek za tistega, ki bi rad popravil napako. Svoboda sodelovanja je resnična, a izstop je drag, kar ne spodbuja k preizkušanju.
Upravljanje je zaupano sekretariatu, ki ga zagotavlja Komisija, usmerjevalni skupini, v kateri sedijo države, Komisija in socialni partnerji, ter nacionalnim kontaktnim točkam. Tehnične odločitve, kot so standardi za izmenjavo podatkov ali formati, se sprejemajo z izvedbenimi akti Komisije. Države članice lahko prilagodijo seznam poklicev s pomanjkanjem kadra, a osnovni seznam je določen na ravni Unije in ga je mogoče spremeniti z delegiranimi akti. Končna odločitev torej ostaja v Bruslju, čeprav je izvajanje nacionalno. Subsidiaren pristop bi vsaki državi prepustil, da sama določi svoj seznam in svoja merila, brez evropskega sekretariata.
Platforma vključuje orodje za avtomatizirano ujemanje, ki mora spoštovati načela nediskriminacije, zakonitosti in pravičnosti. Tako orodje lahko pomaga pri obdelavi velikih količin, a ne nadomesti niti presoje delodajalca niti preverjanja kvalifikacij. Kandidati morajo izjaviti, da zanje ne velja prepoved vstopa, a te izjave platforma sama ne preverja. Nacionalne kontaktne točke ostajajo odgovorne za objavo ponudb, a kakovost ujemanja bo odvisna od natančnosti profilov in zaupanja, ki ga bodo delodajalci namenili sistemu.
Uredba predvideva študijo izvedljivosti v dveh letih po začetku delovanja za vključitev več algoritmov ujemanja. To je priznanje, da en sam algoritem morda ni dovolj. Za podjetja, zlasti za mala in srednja podjetja, so vstopni stroški nizki: obrnejo se na svojo nacionalno kontaktno točko. A pravi strošek je čas: devet mesecev, da država sodeluje, postopki izključitve za delodajalce, ki ne spoštujejo pravil, in seznam poklicev, ki ga je mogoče spremeniti. Platforma dodaja plast nadzora, ne da bi odpravila nacionalne ovire pri zaposlovanju tujih talentov.
Evropska borza dela ne nadomesti migracijske politike: obide jo.
Parlament je sprejel uredbo (EU) 2026/1047, ki vzpostavlja rezervoar talentov: informacijsko platformo, na kateri delodajalci iz sodelujočih držav objavljajo ponudbe za poklice s pomanjkanjem kadra in na kateri se lahko prijavijo kandidati iz tretjih držav. Besedilo je dokončno, dogovor s Svetom je zapečaten. Vprašanje ni, ali mora Evropa privabljati talente, ampak ali ta prostovoljna platforma, ki jo vodijo nacionalne kontaktne točke, deluje bolje od trga ali dodaja plast birokracije.
Uredba vzpostavlja rezervoar talentov, odprt za vse države članice, a temelji na volji vsake od njih. Država, ki sodeluje, mora svojo namero sporočiti devet mesecev vnaprej in lahko izstopi z devetmesečnim odpovednim rokom. Če izstopi v prvih dveh letih, mora povrniti prejeta evropska sredstva. Ta mehanizem povračila je predstavljen kot jamstvo resnosti, a ustvarja politični in finančni strošek za tistega, ki bi rad popravil napako. Svoboda sodelovanja je resnična, a izstop je drag, kar ne spodbuja k preizkušanju.
Upravljanje je zaupano sekretariatu, ki ga zagotavlja Komisija, usmerjevalni skupini, v kateri sedijo države, Komisija in socialni partnerji, ter nacionalnim kontaktnim točkam. Tehnične odločitve, kot so standardi za izmenjavo podatkov ali formati, se sprejemajo z izvedbenimi akti Komisije. Države članice lahko prilagodijo seznam poklicev s pomanjkanjem kadra, a osnovni seznam je določen na ravni Unije in ga je mogoče spremeniti z delegiranimi akti. Končna odločitev torej ostaja v Bruslju, čeprav je izvajanje nacionalno. Subsidiaren pristop bi vsaki državi prepustil, da sama določi svoj seznam in svoja merila, brez evropskega sekretariata.
Platforma vključuje orodje za avtomatizirano ujemanje, ki mora spoštovati načela nediskriminacije, zakonitosti in pravičnosti. Tako orodje lahko pomaga pri obdelavi velikih količin, a ne nadomesti niti presoje delodajalca niti preverjanja kvalifikacij. Kandidati morajo izjaviti, da zanje ne velja prepoved vstopa, a te izjave platforma sama ne preverja. Nacionalne kontaktne točke ostajajo odgovorne za objavo ponudb, a kakovost ujemanja bo odvisna od natančnosti profilov in zaupanja, ki ga bodo delodajalci namenili sistemu.
Uredba predvideva študijo izvedljivosti v dveh letih po začetku delovanja za vključitev več algoritmov ujemanja. To je priznanje, da en sam algoritem morda ni dovolj. Za podjetja, zlasti za mala in srednja podjetja, so vstopni stroški nizki: obrnejo se na svojo nacionalno kontaktno točko. A pravi strošek je čas: devet mesecev, da država sodeluje, postopki izključitve za delodajalce, ki ne spoštujejo pravil, in seznam poklicev, ki ga je mogoče spremeniti. Platforma dodaja plast nadzora, ne da bi odpravila nacionalne ovire pri zaposlovanju tujih talentov.
Evropska borza dela ne nadomesti migracijske politike: obide jo.
