Evropski parlament je sprejel zakonodajni položaj za okrepitev financiranja razvoja obrambnih tehnologij in tehnologij dvojne rabe. Ta ukrep je odziv na trenutne varnostne izzive in želi povečati konkurenčnost ter odpornost evropske industrije. Ukrep vpliva na raziskovalne programe, mala in srednja podjetja ter industrijske akterje v obrambnem sektorju.
Osnova za ukrep je predlog Komisije (COM(2025)0188) v okviru običajnega zakonodajnega postopka. Glavni cilj je mobilizirati sredstva obstoječih programov EU, kot je STEP (Platforma za strateške tehnologije za Evropo) in Horizon Europe, za podporo razvoju naprednih obrambnih zmogljivosti. To naj bi okrepilo civilno-vojaško sodelovanje med državami članicami in prispevalo k varnosti ter konkurenčnosti EU.
Parlament je določil svoj položaj v prvem branju. Besedilo se zdaj prenese na Svet EU za nadaljnje razprave v okviru običajnega zakonodajnega postopka. Po končnem sprejemu bo Komisija posodobila smernice za platformo STEP, da bo zajela novi obrambni sektor. Izvajanje bo potekalo prek obstoječih programov, pri čemer bodo države članice in Komisija nadzorovali usklajenost s cilji.
Ukrep naj bi povečal naložbe v evropski obrambni sektor, kar lahko ustvari nova delovna mesta in spodbudi tehnološki napredek s širšimi koristmi za družbo. Za mala podjetja in start-upe v tem sektorju se odpirajo nove možnosti financiranja. Okrepljena evropska obrambno-industrijska baza naj bi prispevala k večji strateški avtonomiji in varnosti EU. Sodelovanje z zavezniški organizacijami, kot je Nato, ostaja pomembno, vendar morajo projekti služiti interesom EU.
Parlament je 16. decembra s 519 glasovi proti 119 in 25 vzdržanimi sprejel svoje stališče v prvi obravnavi o uredbi (EU) 2025/2653, ki naj bi omogočila financiranje obrambnih prizadevanj prek proračuna Unije. Besedilo je kratko, dogovor s Svetom je zapečaten, bistvo pa je drugje: kaj ta glas dovoljuje, ne da bi natančno povedal, kako bo to plačano.
519 glasov za, 119 proti, 25 vzdržanih: večina je udobna in prečka politični spekter. To ni naključje. Besedilo, o katerem se glasuje, ni obrambni program, je pravni okvir. Resolucija odobri dogovor s Svetom in napotuje na pravila uredbe (EU) 2025/2653, katere izvleček ne povzema ne zneskov ne meril upravičenosti ne načinov nadzora.
Za državljana je posledica preprosta: glasuje se o odprtju proračunskega ventila, ne da bi parlamentarna razprava obravnavala pretok. To ni kritika evropske obrambe, to je kritika metode. Parlament, ki v prvi obravnavi odobri končni dogovor brez bistvenih amandmajev, ne dela politike, ampak potrjuje.
Izbrana pravna podlaga je razkrivajoča: členi 173 (industrija), 182 in 183 (raziskave), 175 in 176 (kohezija), 192 (energija), 114 (notranji trg). Z drugimi besedami, obramba se vmešava v vse proračunske razdelke, ne da bi ustvarila jasno namensko postavko. Ta razvejanost omogoča hitro financiranje, a razredči odgovornost: kdo odloča o dodelitvi, kdo nadzoruje izvajanje, kdo odgovarja za projekt, ki propade?
Mehanizem je znan: ko se doda nova prednostna naloga brez ukinjanja druge, pritisk narašča na obstoječe zgornje meje ali na nacionalne prispevke. Države članice, ki financirajo proračun, bodo videle račun, podjetja, ki bodo kandidirala, bodo videla merila, davkoplačevalci pa bodo videli rezultat. Uredba 2025/2653 bo določila ta pravila, a Parlament se je pravkar odpovedal temu, da bi jih spreminjal.
Pristop, ki bi temeljil na subsidiarnosti, bi pred odprtjem ventila postavil preprosto vprašanje: zakaj mora evropski davkoplačevalec financirati tisto, kar lahko države financirajo same in bolje? Obramba je vrhunsko suvereno področje. Združevanje raziskav in skupnih nabav ima smisel, kadar so ekonomije obsega resnične. Združevanje proračuna brez pogojenosti in podrobnega parlamentarnega nadzora pomeni prenos odločanja brez prenosa odgovornosti.
Besedilo ne pove ničesar o zneskih, ničesar o merilih, ničesar o nadzoru. Pove le, da Parlament odobri dogovor in zahteva, da se ga ponovno vpraša, če Komisija spremeni svoj predlog. To je proceduralni minimum, ne demokratično jamstvo. Demokratično jamstvo bi zahtevalo razpravo o prednostnih nalogah: kateri projekti, katere države, kakšen nadzor, kateri merljivi rezultati.
Evropska obramba je nujna. Toda slabo financirana nujnost postane izdatek brez učinka. 119 glasov proti in 25 vzdržanih niso glasovi proti obrambi: to so glasovi, ki nočejo podpisati čeka, ne da bi videli znesek. Zaslužijo si, da jih slišimo, ne da jih pomete udobje večine.
Parlament, ki odobri končni dogovor brez amandmaja, ne dela politike, ampak potrjuje.
Parlament je 16. decembra s 519 glasovi proti 119 in 25 vzdržanimi sprejel svoje stališče v prvi obravnavi o uredbi (EU) 2025/2653, ki naj bi omogočila financiranje obrambnih prizadevanj prek proračuna Unije. Besedilo je kratko, dogovor s Svetom je zapečaten, bistvo pa je drugje: kaj ta glas dovoljuje, ne da bi natančno povedal, kako bo to plačano.
519 glasov za, 119 proti, 25 vzdržanih: večina je udobna in prečka politični spekter. To ni naključje. Besedilo, o katerem se glasuje, ni obrambni program, je pravni okvir. Resolucija odobri dogovor s Svetom in napotuje na pravila uredbe (EU) 2025/2653, katere izvleček ne povzema ne zneskov ne meril upravičenosti ne načinov nadzora.
Za državljana je posledica preprosta: glasuje se o odprtju proračunskega ventila, ne da bi parlamentarna razprava obravnavala pretok. To ni kritika evropske obrambe, to je kritika metode. Parlament, ki v prvi obravnavi odobri končni dogovor brez bistvenih amandmajev, ne dela politike, ampak potrjuje.
Izbrana pravna podlaga je razkrivajoča: členi 173 (industrija), 182 in 183 (raziskave), 175 in 176 (kohezija), 192 (energija), 114 (notranji trg). Z drugimi besedami, obramba se vmešava v vse proračunske razdelke, ne da bi ustvarila jasno namensko postavko. Ta razvejanost omogoča hitro financiranje, a razredči odgovornost: kdo odloča o dodelitvi, kdo nadzoruje izvajanje, kdo odgovarja za projekt, ki propade?
Mehanizem je znan: ko se doda nova prednostna naloga brez ukinjanja druge, pritisk narašča na obstoječe zgornje meje ali na nacionalne prispevke. Države članice, ki financirajo proračun, bodo videle račun, podjetja, ki bodo kandidirala, bodo videla merila, davkoplačevalci pa bodo videli rezultat. Uredba 2025/2653 bo določila ta pravila, a Parlament se je pravkar odpovedal temu, da bi jih spreminjal.
Pristop, ki bi temeljil na subsidiarnosti, bi pred odprtjem ventila postavil preprosto vprašanje: zakaj mora evropski davkoplačevalec financirati tisto, kar lahko države financirajo same in bolje? Obramba je vrhunsko suvereno področje. Združevanje raziskav in skupnih nabav ima smisel, kadar so ekonomije obsega resnične. Združevanje proračuna brez pogojenosti in podrobnega parlamentarnega nadzora pomeni prenos odločanja brez prenosa odgovornosti.
Besedilo ne pove ničesar o zneskih, ničesar o merilih, ničesar o nadzoru. Pove le, da Parlament odobri dogovor in zahteva, da se ga ponovno vpraša, če Komisija spremeni svoj predlog. To je proceduralni minimum, ne demokratično jamstvo. Demokratično jamstvo bi zahtevalo razpravo o prednostnih nalogah: kateri projekti, katere države, kakšen nadzor, kateri merljivi rezultati.
Evropska obramba je nujna. Toda slabo financirana nujnost postane izdatek brez učinka. 119 glasov proti in 25 vzdržanih niso glasovi proti obrambi: to so glasovi, ki nočejo podpisati čeka, ne da bi videli znesek. Zaslužijo si, da jih slišimo, ne da jih pomete udobje večine.
Parlament, ki odobri končni dogovor brez amandmaja, ne dela politike, ampak potrjuje.
